Kako pomembna in predvsem nepričakovana prekretnica je bil sobotni vdor približno tisoč do zob oboroženih napadalcev teroristične organizacije Hamas na ozemlje Izraela, kjer so brez vsakršnega odpora tamkajšnjih varnostnih organov sejali smrt in ugrabili nepojmljivih 160 Izraelcev, kaže tudi zmeda na današnjem srečanju držav članic zveze Nato v Bruslju.
Na agendi srečanja je sicer nadaljnje zagotavljanje pomoči Ukrajini, ki že več mesecev bolj ali manj neuspešno poskuša prebiti izvrstno utrjene in branjene položaje ruske vojske, vendar je v predvideno in ustaljeno agendo v Bruslju grobo poseglo prav vrenje na Bližnjem vzhodu.
Juvan: Ameriške (vojaške) kapacitete so omejene
Podobno kot se glede odziva na zverinsko divjanje Hamasa na eni in krvavo maščevanje Izraela na drugi ne zmore poenotiti Evropska unija, precej neubrano deluje tudi zveza Nato. Kajti vojna se v Gazi razplamteva v zelo neposrečenem trenutku za Ukrajince, ki si na prvem srečanju obrambnih ministrov po julijskem vrhu voditeljev Nata, na katerem so se zavezali k večji varnosti in vojaški podpori Ukrajine, prizadevajo pridobiti nadaljnjo podporo držav Nata.
Preberi še
Natove kravje kupčije z ukrajinskim ozemljem
V zameno za krivični mirovni sporazum naj bi oblegani Ukrajini podelili članstvo v Natu.
16.08.2023
Gre Ukrajina po poti Izraela?
Namesto članstva v Natu Ukrajina s statusom zaveznice po vzoru ameriško-izraelskega modela?
11.07.2023
Vojna v Gazi razdvaja EU in buri duhove slovenske politike
Josep Borrell obsodil bombardiranje civilistov v Gazi: 'Izrael morda kršil mednarodno pravo'.
11.10.2023
V Tel Aviv leti vse manj evropskih prevoznikov
Zračni prostor nad Izraelom skoraj prazen.
11.10.2023
V Gazi se odpira brezno totalne vojne
Sogovorniki menijo, da je eskalacija vojne zelo verjetna, izključena ni niti uporaba jedrskega orožja.
11.10.2023
Top 5 novic za začetek dneva: Dobrodošli v Ukrajini 2.0
Svetovna banka in MDS po pol stoletja znova na skupnem zasedanju v Afriki.
10.10.2023
Podobno kot se glede odziva na zverinsko divjanje Hamasa na eni in krvavo maščevanje Izraela na drugi ne zmore poenotiti Evropska unija, precej zmedeno deluje tudi vrh zveze Nato.
Oleksandr Merežko, predsednik odbora ukrajinskega parlamenta za zunanjo politiko, je po navedbah Politica priznal, da so Ukrajinci v skrbeh glede tega" ali lahko Zahod ostane osredotočen na rusko invazijo, medtem ko se ukvarja tudi s trenutnimi razmerami med Izraelom in Hamasom." Sodeč po razmišljanju predstojnice katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelene Juvan, ki je za Bloomberg Adria dejala, da bodo ZDA oziroma zahodne zaveznice v primeru izbire med dobavljanjem pomoči ali Ukrajini ali Izraelu brez dvoma izbrale slednjega, je njihova skepsa vsekakor na mestu.
Politico navaja Merežkove besede, češ da to vseeno ni takšna težava, saj so "ZDA gospodarsko in vojaško dovolj močna država," a Juvan opozarja, da so tudi ameriške kapacitete omejene.
Njenim besedam daje težo prav največja zagata Ukrajine, ki ji v odbijanju ruskih napadalcev vseskozi kronično primanjkuje topniškega in drugega streliva. Glede na to, da na povelje za okupacijo Gaze čaka 350 tisoč izraelskih vojakov, vključno s tanki in topništvom, je pričakovati, da bo poraba streliva v tem delu sveta kmalu močno narasla.
Ameriški republikanci: 'Vsa sredstva za Ukrajino bi bilo treba preusmeriti Izraelu'
Ukrajini so predstavniki članic Nata sicer danes zagotovili nadaljnjo pomoč, ki zajema vse od nemških protiletalskih in protitankovski raket, belgijskih, nizozemskih, danskih in norveških letal F-16, pa do topniškega streliva. "Imamo zmogljivosti in moč, da sočasno naslovimo različne izzive. Nimamo takšnega luksuza, da bi lahko izbrali samo eno grožnjo oziroma en izziv. Nato lahko naslovi tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu," pa je o vplivu spopadov med Izraelci in Palestinci na pomoč Ukrajini povedal Jens Stoltenberg, generalni sekretar alianse.
Vendar je skorajda istočasno na* pisti letališča v Tel Avivu pristalo prvo ameriško transportno letalo s strelivom, ob čemer je ameriški predsednik Joe Biden bližnjevzhodni zaveznici zagotovil neomajno in neomejeno pomoč.
Podobno retoriko je Washington doslej sicer uporabljal tudi v odnosu do Ukrajine, vendar velja izpostaviti, da ZDA od administracije nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame naprej judovsko državo letno zalagajo z okoli 3,3 milijarde ameriških dolarjev vredne pomoči v orožju in vojaški opremi. Zavezništvo med ZDA in Izraelom je že od nekdaj posebno; predvsem pa je to, tudi zaradi vplivnih predstavnikov judovske skupnosti v ameriški politiki, globoko in neomajno, kot razkrivajo zagotovila ameriške vlade.
ZDA od administracije nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame naprej judovsko državo letno zalagajo z okoli 3,3 milijarde ameriških dolarjev vredne pomoči v orožju in vojaški opremi. Zavezništvo med ZDA in Izraelom je že od nekdaj posebno.
Čeprav gre za severnoatlantsko zavezništvo, pa je Izrael že dolgo tudi pomemben partner Nata. Zato se bo na srečanju vsekakor veliko razpravljalo o nadaljnjih vzdrževanja ali nemara krepitve povezave. Kot smo na straneh Bloomberg Adria poročali v času julijskega vrha Nata, je bilo namesto polnopravnega članstva Ukrajine v aliansi veliko govora o zagotavljanju statusa Ukrajini izven zveze po vzoru Izraela.
Tako je denimo samo teden dni pred napadom Hamasa Izrael obiskal nizozemski admiral Rob Bauer, predsednik Natovega vojaškega odbora, ki se je srečal s predsednikom Isaacom Herzogom in vojaškimi uradniki. ZDA sicer zagotavljajo, da se lahko Washington hkrati spopada z dvema krizama, vendar stroka glede tega ni tako trdno prepričana. Toliko bolj zaradi frakcijskih bojev v ameriški politiki, kjer je največji kamen spotike sprejemanja trajnejšega dogovora o državnem proračunu prav financiranje domače, kot tudi ukrajinske vojske.
Tako je Josh Hawley, republikanski senator, ki se uvršča v radikalno republikansko krilo nasprotnikom nadaljnje pomoči Ukrajini, na omrežju X zapisal: "Izrael se sooča z eksistenčno grožnjo. Vsa sredstva za Ukrajino bi bilo treba takoj preusmeriti v Izrael."
*Novici je bila dodana izjava generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga.