Čeprav socialni dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) še vedno stoji, so se predstavniki delodajalcev in sindikatov znova usedli za skupno mizo. Morebitne ukrepe, s katerimi bi vlada še lahko zapolnila proračunsko luknjo, ki bo nastala po sanaciji škode po avgustovskih poplavah, jim je predstavil minister za finance Klemen Boštjančič.
Med drugim so kot o realni možnosti govorili o začasnem zvišanju davka od dohodkov pravnih oseb, poroča STA. Tega bi lahko zvišali za dve do tri odstotne točke.
"Zaenkrat so to predlogi, do končne rešitve je še nekaj časa, še nekaj razgovorov na vladi," je po srečanju dejal Boštjančič. O tej možnosti naj bi se z delodajalci in sindikati znova pogovarjal še preden bo predlog zakona obravnavan na vladi.
Preberi še
Kaj si menedžerji večjih podjetij pri nas želijo od vlade
Kako bi Slovenija hitreje prišla na radar večjih podjetij?
22.09.2023
Jutri zadnji rok za odlog plačila davčnih obveznosti zaradi poplav
Za odlog lahko zaprosijo vsi, ki so jih prizadele poplave.
05.09.2023
Boštjančič potrdil obdavčitev bank: Ukrepov še ni konec
Banke so po besedah Goloba zmagovalke zadnjih let, zato jih bodo obdavčili
05.09.2023
Neenakopravna obravnava?
Takemu predlogu ostro nasprotujejo predstavniki gospodarstva. "Gospodarstvo ne prenese dodatnega obremenjevanja, vsaj tri dodatne obremenitve smo že dobili v zadnjem obdobju, obeta se nam jih še kar nekaj skozi pokojninsko reformo, skozi boleznine, ki naj bi jih spet nosili za obdobje 30 namesto 20 dni, posredne dodatne stroške prinaša tudi predlagani zakon o delovnih razmerjih," za STA dejal izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.
Nasprotuje tudi možnosti, da bi se za javne uslužbence, ki so napoteni na delo v tujino, prihodnje leto kot osnova za plačilo prispevkov še naprej štela plača, ki bi jo ti prejeli za enako delo v Sloveniji. To pa ne bi veljalo za tiste, ki delajo v gospodarstvu.
Za delavce, ki jih napotuje gospodarstvo, bodo morali biti medtem prispevki po zakonu o izvajanju čezmejnih storitev izračunani glede na dejansko plačo. Po oceni Gorenščka je takšna obravnava nedopustna diskriminacija.
Medtem sindikalne predstavnike skrbi, da je pred nami nekdanji Zujf – zakon o uravnoteženju javnih financ. Sindikate moti predvsem neusklajevanje socialnih transferjev ter zamrznitev plačnih razredov v javnem sektorju, še poroča STA.
Socialni dialog zastal
Socialni dialog je, kot smo poročali, julija povsem zastal, ko so delodajalci protestno zapustili ESS. Predstavniki gospodarstva namreč menijo, da jih vlada ne posluša, z vedno novimi predlogi pa le še dodatno finančno obremenjuje podjetja.
"Zato izstopamo iz ESS, vse dokler se v državi ne vzpostavi tripartitni socialni dialog, ki bo temeljil na spoštovanju socialnega dialoga," je pred meseci dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš.
.webp){kind=icon}
