Prejšnji teden so nevladniki z Inštitutom 8. marec na čelu zbrali dovolj podpisov za vložitev predloga novele zakona o varstvu okolja v državni zbor. Ta med drugim prinaša dodatne administrativne obremenitve za podjetja in zakonsko podlago za novo okoljsko dajatev, čemur gospodarstveniki nasprotujejo, ob tem pa poudarjajo, da javne razprave o predlogu zakona ni bilo. Prav tako z njim ni bila seznanjena Agencija za okolje, so nam potrdili. Kako na predlog zakona gledajo koalicijske stranke?
"Mi smo svoje opravili, zdaj je na vrsti politika," je ob vložitvi podpisov v državni zbor medijem povedala Mateja Satler iz naravovarstvenega društva Eko Anhovo in Dolina Soče. Glavni namen predlaganih sprememb je namreč zmanjšati onesnaževanje okolja v dolini reke Soče, kjer deluje podjetje Salonit Anhovo.
Kot so zapisali na spletni strani inštituta, želijo izenačiti okoljske standarde sežigalnic in sosežigalnic, s čimer bi izboljšali nadzor nad strupenimi izpusti. "S sprejetem zakona bi se ukinili dvojni standardi in zmanjšalo onesnaževanje okolja ter zaščitilo zdravje prebivalcev in prebivalk v okolici naprav za sosežig," menijo na inštitutu.
Preberi še
Ob svetovnem dnevu okolja: Kako se znebiti vse te plastike?
Polovica proizvedene plastike je namenjena enkratni uporabi.
05.06.2023
Kdo kraljuje na slovenskem trgu odpadkov
Preverili smo, kdo kraljuje na trgu odpadkov. Recikliranje odpadkov postaja velik posel, v prihodnje pa bo še večji. Do leta 2030 naj bi v Evropi zrasel na 242 milijarde dolarjev.
08.11.2022
Nika Kovač: Ko smo trdili, da ne rabimo denarja, sem bila slaba vodja
Z direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač smo govorili o kritični drži do oblasti.
05.04.2023
Sežiganje odpadkov je način zmanjševanja količine odpadkov in hkratne proizvodnje (električne, toplotne) energije ob tem. Odpadki torej pomenijo nov energent, ki ga uporabnik ne plačuje, ampak je zanj plačan. Cementarne in energetska podjetja s sežiganjem odpadkov znižajo stroške obratovanja in povečujejo prihodke, za cementarne pa veljajo milejši pogoji za sežig odpadkov kot za sežigalnice.
Nova okoljska dajatev?
Izenačenje okoljskih standardov pa gospodarstvenikov sploh ne moti, pomisleke imajo namreč glede preostalih sprememb, ki jih predvideva zakon. Predlog zakona namreč uvaja okoljsko dajatev za sosežig. Polovica iz tega razloga zbranih sredstev bi se morala namensko porabiti za preprečevanje nastajanja odpadkov, druga polovica pa za zmanjšanje toplogrednih plinov, prilagajanje na podnebne spremembe in spodbujanje novih gospodarskih praks, izhaja iz predloga zakona.
"Nova okoljska dajatev za celotno gospodarstvo bi prišla v času ohlajanja gospodarstva in poplavne obnove. Kakšna naj bi bila ta dajatev in kaj naj bi bila osnova za določitev dajatve, ni jasno," poudarjajo pod stališčem podpisane gospodarske organizacije Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in Advantage Austria Ljubljana.
Kot sicer dodajajo, načeloma niso proti dajatvam, ki spodbujajo trajnostni razvoj in omejevanje vplivov na okolje. "Mora pa biti takšen sistem dobro premišljen in temeljiti na strokovnih izhodiščih. Imeti mora tudi jasne cilje. Vse to v predlogu zakona manjka," so jasni.
Poročanje o izpustih mesečno namesto letno
Prav tako so podrobneje določili obratovalni monitoring. Predlog zakona uvaja določbo, po kateri se na vseh večjih izpustih naprave izvaja enak obratovalni monitoring kot na glavnem izpustu, prav tako želijo povečati pogostnost poročanja o obratovalnem monitoringu iz letnega v mesečno. "To bo vplivalo na številna podjetja, saj posega v obstoječi sistem obratovalnega monitoringa izpustov snovi v zrak, ki se je oblikoval na podlagi primerljivih predpisov in praks drugih evropskih držav," so poudarili v gospodarskih združenjih.
Kot menijo gospodarstveniki, dodatno poročanje ne bo v ničemer prispevalo k izboljšanju stanja v okolju, saj podjetja zaradi tega ne bodo spreminjala tehnologij, le obseg poročanja se bo izredno povečal. "Ob tem naj poudarimo, da se že zdaj soočamo s pomanjkanjem ustreznih kadrov na vseh področjih, dodatno administrativno breme pa bo situacijo le še poslabšalo," dodajajo.
Gospodarstveniki opozarjajo tudi na pomanjkanje poglobljene razprave strokovne javnosti. "Predlagatelji na zavajajoč način predstavljajo predlagano rešitev, češ, da se nanaša le na področje sosežiga odpadkov. V resnici pa zakon ureja na novo tudi druge dejavnosti, in sicer na področju monitoringa izpustov in poročanja," poudarjajo v izraženem stališču.
Koalicija predlog načeloma podpira
Da je nujna argumentirana razprava o vsebini in določbah zakona, ko bodo obrazložitev podali pobudniki sprememb, se strinjajo tudi v koalicijski stranki Socialni demokrati. "Pozdravljamo vsakršne pobude v korist zdravja ljudi in varovanja okolja ter se zahvaljujemo civilnodružbenim organizacijam, ki so pripravile spremembe zakona o varstvu okolja ter izkazale velik angažma za urejanje tega pomembnega vprašanja," so odgovorili v SD.
Dobronamerno so dodali, da se tovrstne pobude v preteklosti niso izkazale za povsem imune na politizacijo. "To pa je namesto izboljšav zakonodaje, ki temelji na strokovnih argumentih, prineslo veliko polemik in žal tudi populizma," pravijo.
Namen predloga novele zakona pa jasno podpirajo v največji koalicijski stranki Gibanju Svoboda. Tudi v koalicijski pogodbi so zapisali, da bodo za "izpuste pri sosežigu odpadkov uveljavili najvišje evropske standarde".
STA
"Sežig odpadkov je možen ukrep v hierarhiji ravnanja z odpadki, ki jih je treba pred tem ustrezno razvrstiti in reciklirati, ter del strategije zmanjševanja količin odpadkov. Pri sosežigu medtem ne gre za zasledovanje podnebnih, okoljskih ciljev, katerih del je zmanjševanje količine odpadkov, ampak se izvaja izključno zaradi gospodarskih, poslovnih razlogov," pravijo v Gibanju Svoboda. Odpadki so v tem primeru za gospodarsko družbo alternativna goriva. "Tako ne vidimo utemeljenih razlogov, da bi glede na značilnosti zanje veljali standardi, ki bi lahko ogrozili zdravje ljudi v okolici obrata gospodarske družbe, ki odpadke sosežiga," poudarjajo v gibanju.
Prav tako tudi v Levici podpirajo spremembe Zakona o varstvu okolja, saj so leta 2021 v sodelovanju s civilnimi iniciativami na področju okoljevarstva naredili potreben korak in pripravili ter vložili zakon o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Predlog zakona takrat ni prejel zadostne podpore.
"Tokrat enak ukrep predlagajo okoljske organizacije, tudi v koalicijski pogodbi je na našo pobudo določeno, da bomo zagotovili neodvisno izvajanje obratovalnega in kontrolnega monitoringa izpustov, za izpuste pri sosežigu odpadkov pa bomo uveljavili strožje evropske standarde," so navedli v stranki.
.webp){kind=icon}