Odpadki, ki jih v velikih količinah zavržemo, so za nekatere pravo bogastvo. Recikliranje postaja velik posel, v prihodnje pa bo še večji. Trg storitev recikliranja v Evropi so pri Transparency Market Research leta 2019 ocenili na 134,6 milijarde dolarjev. Na letni ravni naj bi rasel za šest odstotkov, so izračunali v organizaciji. Podjetja v evropski industriji recikliranja razvijajo nove načine, s katerimi zmanjšujejo količino odvrženih odpadkov. Pričakujejo, da bo trg recikliranja zaradi inovacij do leta 2030 zrasel na 242 milijard dolarjev.
Odpadki so lahko izvor surovin in zlata jama. Evropska unija (EU) si prizadeva čim bolj preprečiti proizvodnjo odpadkov in spodbujati ponovno uporabo. S svojo politiko želi spodbuditi krožno gospodarstvo in pridobivanje visokokakovostnih surovin iz odpadkov v največji meri. Kako uspešno odpadke recikliramo v Sloveniji in kako velik posel so? Koliko odpadkov proizvedemo v Sloveniji in koliko jih recikliramo? Koliko odpadkov konča na odlagališčih? Posel z odpadki morda nekateri zaradi ameriških filmov in smetarske mafije v Italiji povezuje s kriminalnimi združenji. Kakšno je stanje v Sloveniji? Kdo so največji igralci v panogi odpadkov?
Kdo je slovenski kralj smeti
Medtem ko morda ponekod po svetu odpadke ali njihovo reciklažo res obvladujejo kriminalna združenja, tega za slovensko industrijo odpadkov ni mogoče reči. Posel odpadkov in reciklaže obvladujejo zasebna podjetja v tuji in slovenski lasti ter javna podjetja. V panogi zbiranja in odvoza odpadkov, ravnanja z njimi ter pridobivanja sekundarnih surovin je registriranih 949 podjetij, kažejo podatki baze Dun & Bradstreet.
Preberi še
Bi kupili rabljen telefon? Trend, ki osvaja svet
Elektronski odpadki v Evropi se kopičijo, nekatera podjetja že uvajajo trajnostne rešitve.
09.09.2022
Podjetja, ki imajo registrirano dejavnost zbiranja, odvoza in pridobivanja sekundarnih surovin, so v letu 2021 ustvarila dobro milijardo evrov prihodkov. Za organizacijo zbiranja in odvoza odpadkov so odgovorne občine. Te storitve opravljajo same, za kar pooblastijo komunalno podjetje ali podelijo koncesijo zasebniku. EBITDA za panogo je znašal 87,6 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 46,9 milijona evrov. Panoga v Sloveniji zaposluje 4.176 ljudi, še izhaja iz podatkov baze Dun & Bradstreet.
Slovenski kralj odpadkov je družba Dinos v lasti nemškega podjetja Scholtz Holding, ki je eno največjih podjetij za zbiranje in predelavo odpadnih surovin v Evropi in del hongkonške skupine CEG. Dinos odpadne surovine zbira na 18 lokacijah po državi. Lani je Dinos ustvaril 189 milijonov evrov prihodkov in 7,3 milijona evrov dobička. Prihodke so povečali za 75 odstotkov, dobiček pa za 250 odstotkov.
Dobiček povečali za sedemkrat
Drugi največji igralec v panogi je Odpad Pivka, ki je v večinski lasti Slovenske industrije jekla (SIJ). Kovinske odpadke z mehanskimi postopki pripravijo za transport in snovno predelavo v jeklarski industriji. Odpad Pivka s podjetji za predelavo odpadkov v Srbiji, BiH in na Hrvaškem omogoča skupini SIJ višjo neodvisnosti od razmer na svetovnem trgu jeklenih odpadkov. V letu 2021 so v družbi prodali rekordnih 352.491 ton odpadne kovinske surovine, prihodke več kot podvojili, dobiček pa povečali za sedemkrat.
Med največjimi podjetji v slovenski panogi odpadkov je mariborska Surovina, ki se ukvarja s pridobivanjem sekundarnih surovin iz ostankov odpadkov. Tudi v Surovini so lani poslovali rekordno. Prihodke iz poslovanja so povečali za 66 odstotkov, dobiček pa skoraj potrojili. Podjetja za ravnanje in upravljanje z odpadki imajo tudi v BiH, Srbiji in na Hrvaškem. Surovino je leta 2018 Gorenje prodalo družbi Eko Surovina, ki je v lasti kralja banan, podjetnika Izeta Rastoderja.
Avstrijsko podjetje Saubermacher Dienstleistungs-AG, ki je v lasti avstrijske družine Roth, deluje kot koncesionar za zbiranje in prevoza komunalnih odpadkov v več prekmurskih občinah. Družba je letos prevzela še podjetje za ravnanje z nevarnimi odpadki Publikus, ki je bilo nekdaj v lasti Gorenja. S prevzemom utrjuje položaj tudi v osrednjem delu države. V 2021 so prihodke povečali za desetino, dobiček pa za četrtino.
Med prvo peterico se je po višini prihodkov uvrstila tržiška družba Komteks. Družinsko podjetje, v katerem zbirajo, odkupujejo, predelujejo in prodajajo nenevarne odpadke, je v letu 2021 prodalo 123.500 ton odpadnih surovin. Občutno so izboljšali tudi poslovanje. Prihodke od prodaje so povečali za 88 odstotkov, čisti poslovni izid pa za 149 odstotkov.
Bloomberg Mercury
Slovenija z eno najvišjih stopenj recikliranja odpadkov
V Sloveniji na prebivalca letno nastane okoli 500 kilogramov komunalnih odpadkov, kažejo podatki statističnega urada (Surs). Lani je bilo na prebivalca zbranih 518 kilogramov odpadkov. V zadnjih 20 letih se je količina odpadkov na prebivalca povečevala. V bogatejših državah proizvedejo še več odpadkov. Leta 2020 je prebivalec EU povprečno ustvaril 505 kilogramov odpadkov. Povprečje se je v zadnjih 15 letih le malenkost znižalo, leta 2005 je povprečje znašalo 506 kilogramov.
V prvem trimesečju je na prebivalca zbranih 106 kilogramov komunalnih odpadkov. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov v Sloveniji je v zadnjih letih dosegla 59,2 odstotka in je med najvišjimi v Evropi. Višjo stopnjo imajo le v Nemčiji, kažejo podatki Eurostata. Povprečno so v EU – podatek je za leto 2020 – reciklirali 48 odstotkov odpadkov. Najnižji delež odpadkov reciklirajo na Malti, Cipru in v Romuniji. Države v regiji Adria pri reciklaži odpadkov precej zaostajajo za Slovenijo in evropskim povprečjem.
V regiji Adria zelo malo recikliranja
Na Hrvaškem so v 2020 reciklirali 34,3 odstotka odpadkov. V Srbiji reciklirajo 15,5 odstotka odpadkov. Industrija reciklaže v Bosni in Hercegovini (BiH) ni dobro razvita, in sicer predvsem zaradi omejenih količin ločeno zbranih odpadkov, ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA). Večina recikliranega materiala je izvoženega. V BiH je ločeno zbiranje za recikliranje zelo omejeno, podatkov o ločeno zbranih in recikliranih odpadkih pa ni, zato ocenjujejo, da odpadkov ne reciklirajo. V Severni Makedoniji je za sistem ravnanja z odpadki značilna precej nizka stopnja recikliranja in velika odvisnost od odlaganja na odlagališčih. Prevladujoč sistem je neločeno zbiranje odpadkov. Stopnja recikliranja je leta 2021 znašala 0,3 odstotka, ugotavlja EEA.
Ravnanje z odpadki se po državah EU močno razlikuje. Precej držav večje količine komunalnih odpadkov še vedno odlaga na odlagališčih. V Evropi je na njih povprečno končala slaba četrtina komunalnih odpadkov. Odstotek odloženih odpadkov v Sloveniji je leta 2017 znašal 13 odstotkov. Najmanj odpadkov na odlagališčih odložijo v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, na Finskem in na Nizozemskem – zgolj odstotek. Na Švedskem komunalnih odpadkov sploh ne odlagajo. V regiji Adria pa velika večina odpadkov konča na odlagališčih – v Srbiji 80 odstotkov vseh odpadkov, v Severni Makedoniji in BiH sto odstotkov, v Črni gori 93 odstotkov in v Albaniji 80 odstotkov, kažejo podatki EEA.
.webp){kind=icon}
