Vojna, dolgovi, draginja, lakota … So Združeni narodi dorasli sodobnim izzivom?

 V ameriškem gospodarsko-finančnem središču se je včeraj, tako kot vsakega septembra, začela splošna razprava v Generalni skupščini Združenih narodov (ZN), ki bo trajala vse do 26. septembra.

V tem času bodo zbrani delegati na zdaj že 78. srečanju poskušali poiskati odgovore na najbolj pereča vprašanja sodobnega sveta, ki se raztezajo vse od vzdržnosti dolgov držav v razvoju, inflacije, revščine, prehranske varnosti in draginje pa do težav v dobavnih verigah in vseprisotne ukrajinske vojne.

 

 

Matjaž Nahtigal: 'ZN v najtežjem položaju od svoje ustanovitve'

Slovenija je letošnjega junija s 153 glasovi podpore postala nestalna članica Varnostnega sveta (VS) Združenih narodov. S projektom, ki pomeni uresničitev enega najpomembnejših ciljev vlade, si bo naša država prizadevala, da bo glas majhnih držav bolj slišan, je v intervjuju za Bloomberg Adria dejala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. "Ne samo da so nas prevzela čustva, ampak prihaja tudi utrujenost, seveda pa tudi odgovornost," je ob junijski odločitvi vzneseno dejala ministrica.

Izzivov, ki zahtevajo odgovornost, v svetu zagotovo ne manjka. Čeprav že uradna tema zasedanja – Obnova zaupanja in oživitev globalne solidarnosti: pospeševanje ukrepov za agendo 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja za mir, blaginjo, napredek in trajnost za vse – deluje precej obsežno, je jasno, da je na kocki veliko več. Visokoleteče trajnostne razvojne cilje bo namreč, tako kot že zadnjih 18 mesecev, v veliki meri zasenčila temačna realnost vojne na pragu Evropske unije.

 

 

"Združeni narodi so se zaradi kršitev temeljnih načel ustanovne listine stalne članice Varnostnega sveta ZN (to je Rusije) znašle v eni najtežjih situacij od svoje ustanovitve," o vplivu ukrajinske vojne meni predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Matjaž Nahtigal. Zgovorno je, da se splošne razprave Sveta tokrat udeležuje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Varnostni svet Rusija spreminja v 'cirkus'

Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta namreč od začetka vojne paralizira delovanje tega najvišjega organa, saj poleg veta na razprave vabi teoretike zarote, kot je nekdanji član zasedbe Pink Folyd Roger Waters, ki je za vojno okrivil Zahod. Poskusi diskreditacije, je za FT potožil neimenovani diplomat, Varnostni svet spreminjajo v "cirkus".

Njegova stalna članica je tudi ruska zaveznica Kitajska. Azijska sila, kakor smo na straneh Bloomberg Adria ugotavljali ob širitvi skupine Brics, poskuša na svojo stran pridobiti države globalnega juga, s čimer posredno spodkopava vpliv organizacij, kot so ZN.

Kljub temu se domači strokovnjak ne vdaja pesimizmu. "Napori k iskanju miroljubne koeksistence in trajnostnega razvoja v skladu z načeli ustanovne listine ZN za vse članice mednarodne skupnosti so pomembnejši bolj kot kadar koli po drugi svetovni vojni," pravi. Vendar dodaja, da so kritike posledica "premalo domišljenih mednarodnotrgovinskih, okoljskih, davčnih, delovnopravnih in tudi varnostnih načel," ki naj bi se "kopičila več desetletij brez ustreznih reformnih pobud."

Slovenija v pripravah na mandat

Na zasedanju najpomembnejše večstranske organizacije, ki vse od konca druge svetovne vojne poskuša vzdrževati svetovni red in mir, bo pred 193-člansko Generalno skupščino nastopilo najmanj 151 predstavnikov držav. Med njimi sta tudi slovenskih predstavnici, predsednica države Nataša Pirc Musar, ki jo spremlja pristojna zunanja ministrica.

A doseganje napredka pri ključnih vprašanjih bo sila težko, saj je v New York izmed petih voditeljev stalnih članic Varnostnega sveta prispel samo ameriški predsednik Joe Biden. Pešanje multilateralizma je slab obet tudi za Slovenijo, za katero letošnje dogajanje v New Yorku pomeni pripravo na nestalni sedež v letih 2024–25.

 

 

Sočasno pa tudi voda na mlin kritikom, ki menijo, da so ZN v času večpolarnosti, kakršno zagovarjata Kitajska in Rusija, anahronizem. Nahtigal pri alternativah, s katerimi se državam v razvoju dobrikajo avtokrati, ki menda stavijo na vključujoč razvoj, svari, da "avtokratski državni kapitalizmi ne pomenijo resnično pluralnega večpolarnega sveta, ki spodbuja in omogoča raznolik institucionalni razvoj."

Zato med drugim na vrhu govorijo tudi o dolgo pričakovani reformi, ki naj bi Indiji in Braziliji kot predstavnicama globalnega juga zagotovila sedeža v Varnostnem svetu. A državi članici skupine Brics, pri čemer je Brazilija obsodila rusko agresijo, Indija pa ne, bi v tem primeru verjetno zasledovali lastni interes, ki je pogosto v nasprotju s pričakovanji zahodnih držav.   

ZN kot stimulans gospodarskega sodelovanja?

Dvome o alternativah bo poskušal odpraviti kitajski predsednik Xi Jinping na vrhunskem srečanju ob deseti obletnici pobude pasu in ceste v začetku oktobra. Prav ta projekt je namreč v veliki meri zamišljen kot alternativna oblika 'nezahodnega' modela razvoja in ureditve, katere sestavni del so ZN.

Vendar Ljudska republika, vsaj na načelni ravni, vseeno zagovarja obstoj ZN. Med drugim tudi zato, ker ga razume kot platformo za krepitev gospodarsko-političnega povezovanja z državami. Tudi Slovenijo, za katero je kitajski veleposlanik v Sloveniji Wang Shunqing v nedavnem intervjuju za Bloomberg Adria dejal: "Z nedavno izvolitvijo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN bomo še okrepili komunikacijo in sodelovanje. Gospodarski in trgovinski odnosi med Kitajsko in Slovenijo se krepijo."

Pirc Musar je imela včeraj pred Generalno skupščino govor, v katerem je posvarila: "Z izzivi se moramo spoprijeti kot eden. Če bomo še naprej dajali prednost nacionalnim in zasebnim interesom ali interesom posameznih akterjev, pri tem pa reševanje globalnih problemov puščali ob strani, bomo kot civilizacija izginili." Dodala je, da so "ZN edina multilateralna platforma, ki jo imamo […], in morda se majhne države včasih premalo zavedamo, da ena država pomeni en glas in več manjših bo stopilo skupaj, bolje bo."

Podobno je v intervjuju za Bloomberg Adria dejala tudi Fajon, ki je glede ZN ocenila, da so "ZN za nas ključnega pomena, da ta sistem multilateralizma, delovanja na podlagi mednarodnih pogodb in prava, deluje," češ da gre za vzpostavljanje vezi "z enako mislečimi državami".

"Resda imamo privilegij mnogih varovalk Evropske unije, a na koncu moramo sami vzpostaviti svoj model gospodarskega in socialnega razvoja," pa o doprinosu naše države k vzpostavljanju razvojnega modela držav v skladu s trajnostnimi cilji ZN meni Nahtigal. "Takšnih varovalk in spodbud bi morale biti deležne vse družbe in skupnosti po svetu," pravi in sklene, da je "morda v tem priložnost Slovenije kot nestalne članice Sveta."

  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar