Evropa zaostaja, treba bo prioritizirati: 'Za vse potrebe ne bo dovolj denarja'

Kakšna je vloga industrije in kakšne priložnosti se odpirajo pri krepitvi civilne in državne odpornosti? Slovenija bo letos prvič po letu 1992 za obrambo namenila dva odstotka BDP. Pred dobrimi tremi desetletji je to znašalo, preračunano v evre, skoraj 200 milijonov evrov. Kljub le nekaj več kot enoodstotnemu deležu glede na BDP smo pred petimi leti za obrambo namenili pol milijarde, že lani smo se približali milijardi, letos pa je načrtovani znesek že 1,4 milijarde evrov.

Znesek se bo v prihodnjih letih še povečeval za 0,2 odstotne točke BDP. Kot smo slišali na sredini konferenci Dual use v Ljubljani, to odpira številne priložnosti, podjetja pa se zato preusmerjajo v obrambni sektor. Državno podjetje Dovos, ki bo povezovalo deležnike, bo že oktobra podjetjem poslalo poziv k predstavitvi predlogov za industrializacijo izdelkov na področju obrambe, varnosti in odpornosti.

V oddaji Zoom in na televiziji Bloomberg Adria, kjer smo zbrali nekaj mnenj s konference, je Matej Gajzer, direktor inovacijskega grozda TECES, ki je nosilec strateških razvojnih partnerstev in skupnih projektov s področja energetsko učinkovite pretvorbe in rabe energije ter predsednik vodstveno-koordinacijskega odbora SiEnE, partnerstva za energijo in okolje na obrambnem področju​, dejal, da povezujejo predvsem podjetja, ki so močna na civilnem področju energetske oskrbe in odpornosti. Za ta podjetja "je sodelovanje velika mednarodna priložnost".

Gajzerja veseli, da so sodelovali v mednarodnih razvojnih skupinah, kjer so identificirali potrebe obrambnega resorja. Trenutno sodelujejo pri projektih v višini 57 milijonov evrov. Podjetja sodelujejo pri razvoju sistemov za reševanje ob katastrofah, pri iskanju energetskih rešitev, kot so novi viri napajanja, pri projektih, povezanih z vodo, kot so sistemi za prečiščevanje, je nekaj primerov naštel Gajzer. Vse to je uporabno tako v vojaške kot civilne namene.

Vlogo Dovosa Gajzer vidi v finančni podpori. Podjetja namreč pogosto pridejo do neke stopnje razvoja, potem pa predvsem "malim in srednjim podjetjem zmanjka sape", pravi Gajzer. To se običajno zgodi pri višjih stopnjah razvoja ali pri industrializaciji rešitev. Tu bo morda lahko pomagal Dovos, ki ima cilj, da znanja in podjetja ostanejo doma, saj družbe v tej fazi pogosto postanejo zanimive velikim igralcem, katerih cilj je akvizicija podjetij.

Obrambni sektor v Evropski uniji je v zadnjih letih doživel razcvet, ki se je začel že pred ruskim napadom na Ukrajino. Andra Migiu, vodja divizije za varnost in obrambo na Evropski investicijski banki (EIB), je v oddaji govorila o podpori bančnega sektorja, ki je vse večja. Pri tem je opozorila, da le "štiri ali pet evropskih držav sodi med petnajsterico tistih, ki v svetu največ namenjajo za obrambo", zato jasno pravi, "Evropa zaostaja pri izdatkih". Opozorila je, da le 20 odstotkov vojaške opreme na stari celini proizvedemo sami.

EIB ima letos na voljo za sofinanciranje vseh projektov rekordnih 100 milijard evrov, številka je večja ravno zaradi povečanih obrambnih in varnostnih potreb. Podpisali so tudi dogovor s petimi večjimi nacionalnimi razvojnimi bankami. O investicijah na področju obrambe so se začeli pogovarjati že leta 2017, zdaj pa je to področje ena od ključnih prioritet banke, pravi Migiu.

Industrija, ki je bila leta zanemarjana

Investirajo tako v kritično infrastrukturo kot tudi v proizvodne kapacitete, podpirajo izgradnjo dobaviteljske verige, pa tudi področje inovacij in razvoja. Konkretno vlagajo v področja letalstva, dronov, kibernetske varnosti, tudi v gradnjo vojašnic, je nekaj primerov naštela sogovornica. Prepričana je, da bodo na tem področju vlagali tudi v Sloveniji, saj so "v stiku tako z oblastmi kot z zasebnim sektorjem".

Da smo v velikem zaostanku na tem področju, je prepričan tudi dekan Fakultete za družbene vede, obramboslovec dr. Iztok Prezelj. "Dvajset, trideset let smo zanemarjali obrambno industrijo," pravi. Vloga Dovosa bo po njegovem mnenju predvsem povezovalna, a ob tem opozarja, da je treba glede na izkušnje z orožarskimi posli iz preteklosti vzpostaviti ustrezne oblike nadzora pri teh investicijah. Resni projekti na področju obrambe namreč zahtevajo ogromno denarja, pravi Prezelj. 

"Morali bomo prioritizirati porabo," pravi, saj "za vse potrebe ne bo dovolj denarja". Po prvih fazah pa bo morala svoje prispevati tudi industrija. Zanimiv je tudi njegov pogled na dvojno rabo. Tako opozarja, da imamo idej za porabo 1,5 odstotka morda celo preveč. "Slovenija je unikum, saj je koncept odpornosti razširila na številna področja," kar Prezelj pozdravlja, a opozarja, "da bo skozi metodologijo prišel trenutek resnice". Odločanje, kaj je dvojna raba, "bo na koncu politično". Dodaja, da na primer zaklonišča ne sodijo v dvojno rabo, takšnih primerov je verjetno še precej. 

Kondicija Slovenske vojske se bo z investicijami zagotovo izboljšala. Čeprav je v preteklosti pogosto dobivala negativne ocene, pa Prezelj pravi, da je "ugled Slovenske vojske znotraj Nata glede na resurse zelo velik". Ključno je, da bomo dodatne resurse dopolnili tudi z ustreznimi kadri. A glede na več denarja za vojsko je pričakovati več kadrovskega zanimanja. Več bo namreč tudi povezav s podjetji, saj se je število podjetij, ki so postala del slovenskega obrambnega grozda, v letu dni skoraj potrojilo. Ob ohlajanju nekaterih sektorjev, kot je avtomobilski, lahko agilnost podjetij in v tem primeru tudi države prinaša nekaj poslovnega optimizma.