Komisija kitajski avtomobilski industriji napovedala vojno

Leta 2015 je na 15. kongresu kitajskih ljudskih odposlancev takratni premier Li Keqiang med prednostne naloge industrijskega razvoja Kitajske uvrstil avtomobilsko industrijo. Svetovna javnost nagovoru ni posvetila posebne pozornosti, čeprav je pri vsakršni takšni napovedi jasno, da uvrstitev med strateške prioritete pomeni državno protekcijo in brezobrestna, tudi nepovratna posojila.

Osem let pozneje o rezultatih sprva benigne napovedi kitajskega političnega vrha poročajo malodane vsi svetovni mediji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je namreč v svojem današnjem nagovoru o stanju v Uniji članom evropskega parlamenta sporočila, da komisija začenja "protisubvencijsko preiskavo električnih kitajskih vozil".

'Umetne cene izkrivljajo evropski trg'

S to potezo si komisija prizadeva avtohtoni avtomobilski industriji zagotoviti objektivne konkurenčne pogoje, medtem ko se ta – zlasti v Nemčiji – sooča s težkimi časi gospodarskega ohlajanja največjega evropskega gospodarstva, avtomobilskega trga, težavami pri prehodu na elektriko ter digitalizacijo in ne nazadnje kitajsko nelojalno konkurenco.

"Njihova cena je umetno nizka zaradi velikih državnih subvencij. To izkrivlja naš trg," je dejala na račun kitajskih avtomobilskih velikanov, kot je BYD, največji izdelovalec električnih avtomobilov na svetu. "In ker ne sprejemamo tega izkrivljanja znotraj našega trga, ga ne sprejemamo tudi od zunaj," je bila odločna predsednica, ki se zaveda, kakšno grožnjo evropski (zlasti nemški) avtomobilski industriji pomenijo kitajski avtomobili.

Ti so po besedah direktorja Boxmark Leather, ki izdeluje avtomobilske sedeže, Marjana Trobiša na evropskih cestah vse bolj množični prav zaradi konkurenčnih cen, a njihova kakovost je, pravi, vprašljiva.

"Evropa bo naredila vse, da ohrani svojo konkurenčno prednost," je bila v svojem govoru še odločna predsednica, ki je doslej že večkrat dala vedeti, da do Kitajske in namer njenega političnega vodstva ne goji pretiranega razumevanja, kaj šele simpatij. Izrazito hladen, skorajda konflikten odnos je sicer obojestranski, čeprav je atlanticistka v nadaljevanju ponovila staro mantro o "zmanjševanju tveganj, ne pa prekiniti odnosov".

Kakšna je strategija kitajske avtomobilske industrije?

Da so občutki prezira obojestranski, je dal kitajski voditelj in generalni sekretar tamkajšnje komunistične partije Xi Jinping prvi dami Unije jasno vedeti med njenim aprilskim obiskom. Medtem ko je voditelj Ljudske republike gostil drugega visokega evropskega gosta, francoskega predsednika Emmanuela Marcona, s katerim je v senci cvetočega vrta srebal čaj in sklepal pomembne dvostranske posle, je bila von der Leyen potisnjena popolnoma na obrobje dogajanja.

Macron je takrat na povratnem letu v Pariz v intervjuju dejal, da se mora EU otresti vpliva ZDA pri prihodnji zunanjepolitični in ekonomski strategiji do Kitajske, s čimer je dvignil nemalo prahu. Analitiki so namreč njegove besede razumeli kot veliko diplomatsko zmago Xija, ki mu je uspelo v Unijo zabiti dodaten klin dvoma pri oblikovanju enotne vizije odnosa do njegove države.

Čeprav se je EU zavoljo velike odvisnosti njene industrije in gospodarstva od Kitajske ter navkljub pritiskom Washingtona, da se mu ta pridruži pri obvladovanju kitajske ekspanzije, doslej trudila ubrati spravljiv ton, je predsednica v svojem nagovoru večkrat poudarila kvaren vpliv azijske velikanke na globalni in evropski trg.

Kitajski proizvajalci avtomobilov, med katerimi so velikani električnih vozil BYD in Geely, ne manjka pa niti novincev, kot je znamka Nio, pa se medtem pripravljajo na povečanje prodaje v Evropi z vrsto konkurenčnih modelov. Na nedavnem münchenskem avtomobilskem salonu si je bilo mogoče ogledati razkošje kitajskih avtomobilističnih novosti, saj je bilo v osrčju nemške paradne avtomobilske industrije med razstavljavci kar 40 odstotkov kitajskih znamk.

Kitajske družbe pa doma ne uživajo samo državnih spodbud, tako pri proizvodnji in razvoju kot tudi potrošnji, ampak tudi tržno protekcijo, navaja avtorica dela Tretja revolucija: Xi Jinping in oblikovanje nove Kitajske Elizabeth C. Economy.

Drugače je seveda na tujem. Kitajski gospodarski načrti s krepitvijo avtoritarne drže Xija vse bolj prehajajo pod neposreden nadzor partijskega vrha, ki razvoj električnih avtomobilov in zagotavljanje redkih surovin za njihovo izdelavo pojmuje kot orodje v kitajskem geopolitičnem arzenalu spodnašanja ameriškega oziroma zahodnega vpliva.   

Zaščita industrije je tema državne varnosti

EU je letos že uvedla postopek pregleda lastnih pravil o dodeljevanju državne pomoči, ki jih zlasti na področju zelenih tehnologij poleg Kitajske svojim družbam zagotavljajo tudi ZDA. Vseeno pa je Unija bistveno bolj zaskrbljena zaradi kitajskih protekcionističnih praks, zaradi česar so njihove družbe na tujih trgih nelojalna konkurenca, navaja Bloomberg.

Zato EU Peking poziva, naj razrahlja tržne spone svojega notranjega trga, kar bi po njenem lahko vodilo v uravnoteženje dvostranskih trgovinskih odnosov in zmanjšanje geopolitičnih trenj med Azijo in Zahodom. Čeprav so dobri trgovinski odnosi z ZDA in EU za drugo največje gospodarstvo sveta pomembni, pa je jasno tudi, da tamkajšnje politično vodstvo na prvo mesto a priori postavlja zunanjo in notranjo varnost države. Pri slednjem pa komunistična partija Kitajske z avtoritarnim Xijem na čelu ne odstopa niti za ped.