Boštjančič potrdil obdavčitev bank: Ukrepov še ni konec

Minister za finance Klemen Boštjančič je na današnji tiskovni konferenci potrdil včerajšnjo napoved premiera o začasni obdavčitvi bank za potrebe obnove po poplavah, javnofinančno škodo naravne nesreče pa je primerjal s škodo, ki jo je povzročila pandemija covid 19.

Ukrepov še ni konec, je dejal Boštjančič in dodal, da banke "ne morejo in ne smejo biti edine", ki bodo deležne takšne začasne obdavčitve. Pri zbiranju potrebnih sredstev za odziv na naravno nesrečo predvsem gledajo k spremembi prioritet vlade in zadolževanju, nato pa razmišljajo o prispevkih drugih deležnikov, je še dejal.

Premier Robert Golob je v včerajšnjih Odmevih napovedal novo obdavčitev bank. "Vsi vemo, da so banke na neki način zmagovalke zadnjih let, tudi z vidika ekstremnih dobičkov. Ne samo v Sloveniji, v celi Evropi že uvajajo nove obdavčitve. Tudi Slovenija bo šla v to smer in bo to vpeljala." Obdavčili bodo bilančno vsoto bank. "Šlo bo za dogovor, šlo bo za zakon. Najverjetneje bo to v zakonu o obnovi in razvoju. V njem bo obdavčitev bank, bilančna vsota bank v višini 0,2 odstotka," je napovedal v Odmevih na RTV.

Bilančna vsota bank je bila junija 51,339 milijarde evrov, kažejo podatki Banke Slovenije. To pomeni, da želi država z 0,2-odstotno obdavčitvijo pobrati 102.678.000 evrov. Kot je premier povedal za 24ur, bi finančni prispevek pobirali naslednjih pet let. To pomeni, da bi v petih letih skupno pobrali okoli 513 milijonov evrov. Bilančna vsota NLB v Sloveniji je bila ob prvem polletju 15,772 milijarde evrov. Omenjena 0,2-odstotna obdavčitev pomeni, da bi NLB prvo leto plačala okoli 31,5 milijona evrov davka.

Napoved Goloba je zamajala tudi delnico NLB. Ta je v današnjem trgovanju do 15. ure izgubila dva odstotka vrednosti.

Predlog vlade je bil oblikovan tudi ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (ECB), da odločitev za obdavčitev bank zahteva predhodno analizo vpliva takšne dodatne obdavčitve na stabilnost finančnega sistema, sporočajo z ministrstva za finance. Napovedana začasna obdavčitev bank bo hkrati z drugimi ukrepi, ki posegajo na bančno področje, pravno urejena v zakonodajnem paketu, ki bo naslovil sistemske ukrepe za odpravo posledic poplav.

Banka Slovenije: 'Podrobno proučujemo podana izhodišča države'

Na napovedi premierja so se odzvali tudi v Banki Slovenije (BS), kjer so poudarili, da posledice ujm proučujejo z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti. "Trenutni podatki kažejo, da je vpliv posledic ujm na finančno stabilnost obvladljiv," so zapisali na spletni strani.

Kot pojasnjujejo, srednjeročno banke poslujejo v zanje ugodnem gospodarskem okolju in imajo še posebno letos visoke dobičke. K temu pomembno prispevajo ukrepi na področju denarne politike – višje neto obrestne prihodke bank tako poganja višja raven obrestnih mer, ki izvirajo predvsem iz terjatev do centralne banke in višje ravni obrestnih mer posojil. Po drugi strani pa banke obrestne mere za depozite prilagajajo veliko počasneje.

Ob tem poudarjajo, da je treba morebitne ukrepe z vplivom na poslovanje bank in stabilnost finančnega sistema ocenjevati in presojati v povezavi z drugimi ukrepi na področju davčne politike in za odpravo posledic ujm. "Tako je pri presoji morebitne dodatne obdavčitve pomembno dejstvo, da morajo banke za zagotovitev varnega in učinkovitega izvajanja svojega poslanstva izpolnjevati regulativne zahteve glede kapitala in upravljanja tveganj, ki so namenjene zagotavljanju finančne stabilnosti bančnega sistema," so navedli na Banki Slovenije.

Hkrati je pomembno tudi, da se pri presoji uvedbe dodatne obdavčitve upoštevajo tudi vidiki, ki veljajo na ravni celotnega evrskega sistema, in je nanje opozorila Evropska centralna banka. Mednje po njihovih besedah spadajo vpliv na dobičkonosnost bank, njihovo sposobnost pridobivanja kapitala, zmožnost kreditiranja, konkurenčni položaj v primerjavi z bankami iz držav brez tovrstnih davkov ter pogoji kreditiranja.

ZBS ne komentira, dokler ne bo znanega več

Bolj redkobesedni so na Združenju bank Slovenije (ZBS). "Obveščamo vas, da Združenje bank Slovenije včerajšnje napovedi premierja Goloba glede davka na bilančno vsoto bank ne komentirati, dokler ne bo znanega več," so za Bloomberg Adria odgovorili na ZBS.

Prošnjo za komentar omenjenega ukrepa smo naslovili tudi na slovenske banke. Za zdaj vseh odgovorov še nismo prejeli, odzvali so se na banki SKB, kjer so povedali, da bi bil kakršen koli komentar preuranjen. Prav tako so z UniCredit Banke sporočili, da zadeve zaenkrat ne morejo komentirati.

Vlada prevzema zasluge za višanje depozitnih obrestnih mer

"Do dneva, ko smo se sestali z bančnimi vodstvi, so bile obresti na depozite v Sloveniji najnižje v Evropi. Danes niso več in so slovenske banke že začele dvigovati obresti, ki jih priznavajo slovenskim prebivalcem. To je prvi uspeh te vlade, čeprav je to prostovoljni ukrep," je povedal.

"Med 4,7 milijarde, kolikor naj bi bilo neposredne škode, in 6,7 milijarde, kolikor naj bi namenili za obnovo in razvoj, bomo ti dve milijardi iskali v zadolževanju. Zadolževanje je mogoče na različne načine. Zagotovo je ena od oblik zadolževanja lahko izdaja dolgoročnih državnih obveznic, če bo to treba. Ni pa nujno, ker če se bodo obresti na depozite državljanov še dvigovale, potem bo to tudi zadoščalo in bodo ljudje in njihove varčevalne vloge tudi ustrezno obrestovane."

Kot smo pisali, banke počasi, a vendarle višajo depozitne obrestne mere. Kakšne depozitne obrestne mere ponujajo?

Golob še obljublja, da bo vsak evro, ki bo šel iz sklada za obnovo, intervencije, obnovo in za razvoj, javno razkrit. "Vsak, ki bo šel k fizičnim osebam, ki bo šel k pravnim osebam, in tisti, ki bo šel občinam. Ne želimo, da bi kdor koli špekuliral ali pa celo vnaprej razmišljal, da lahko pride do lahkega zaslužka. Znesek bo javno razkrit, obnova bo seveda zagotovo zelo draga."

Prva uradna ocena škode, ki so jo povzročile poplave, naj bi bila znana v prihodnjih dneh, ocenjuje Golob.

Dopolnjeno z izjavo ministra Boštjančiča ter odgovori ZBS, BS, SKB in Unicredit. Dodan graf o gibanju vrednosti delnice NLB.