Državni svet bo danes na izredni seji, ki se bo začela ob 14. uri, obravnaval predlog odložilnega veta na zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in plazov v začetku avgusta. Gospodarske organizacije imajo nekatere pomisleke glede obveznega solidarnostnega prispevka, ki je zapisan v interventnem zakonu. Tega je državni zbor sprejel v četrtek. "Glede solidarnostnega prispevka v tem in naslednjem letu poudarjamo, da mora ta prispevek ostati enkratne narave in ne sme prerasti v trajno obliko dodatne obdavčitve," so jasni na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kljub temu je verjetnost sprejetja odložilnega veta na interventni zakon majhna.
Na Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so glede solidarnostnega prispevka prav tako prepričani, da ta ne sme biti obvezen. "Večina državljank in državljanov je že v okviru svojih zmožnosti donirala denarna sredstva, sodelovala pri zbiranju pomoči v naravi, opravljala prostovoljno delo na prizadetih območjih in po svojih najboljših močeh pripomogla k odpravljanju posledic naravne ujme. OZS torej podpira solidarnost, vendar poudarjamo, da je osnovno načelo solidarnosti, da ta ne sme biti obvezna," so zapisali.
V skladu z zakonom bodo solidarnostni prispevek plačali tisti, ki se ne bodo odločili za prostovoljno delo na dve solidarnostni soboti, prvo letos in drugo prihodnje leto. Določen je v višini 0,3 odstotka od obračunane dohodnine zavezanca, pri čemer bodo v osnovo za izračun všteti tudi dohodki iz kapitala in oddajanja v najem ter del plačila za poslovno uspešnost.
Preberi še
Kaj vse bi vlada štela v osnovo za obračun solidarnostnega prispevka?
Premier Golob: 'Po zadnjih ocenah je neposredne škode po poplavah za 4,7 milijarde evrov.'
31.08.2023
Vlada sprejela drugi interventni zakon. Kaj prinaša?
Prizadeti v poplavah oproščeni plačila vrtca, prehrane za šolarje, plačila elektrike in zemeljskega plina.
24.08.2023
Boštjančič v Odmevih: 'Pogovarjamo se, kaj bi bil ustrezen prispevek bank'
Po besedah ministra Boštjančiča so banke absolutno eden od dobitnikov specifičnih razmer.
01.09.2023
Rebalans sprejet brez glasu proti, zagotovljen denar za pomoč
Državni zbor je danes z 82 glasovi za in brez glasu proti sprejel rebalans proračuna, s katerim vlada zagotavlja dodaten denar za pomoč po poplavah.
31.08.2023
GZS: Prispevek delodajalca naj se šteje za davčno olajšavo za donacije
Na GZS menijo, da bi morali biti prispevki delavcev in delodajalcev v celoti namenski, država pa bi se morala odpovedati davkom in prispevkom za tako zbrana sredstva. "Predlagamo, da se prispevek delodajalca lahko šteje za davčno olajšavo za donacije. Širitev na pasivne dohodke (iz pobranih najemnin, dividend …) se nam zdi v tem trenutku preuranjena," so poudarili na GZS.
V GZS tudi predlagajo, da ker se bo v Sklad za obnovo stekal tako denar podjetij kot zaposlenih, bi poleg računskega sodišča nad porabo bdela tudi civilna iniciativa. Tako GZS kot OZS pa se zdi nepravično, če bodo morali ta prispevek plačati tudi prizadeta podjetja in posamezniki.
"V ta zakon bi morali vključiti tudi predlog GZS, ki so ga posvojile tudi druge gospodarske organizacije, in sicer da bi omogočili donacije tudi med podjetji. Od trenutka ujme je gospodarstvo delovalo povezano in solidarno. Številna podjetja so že donirala finančna in materialna sredstva," pravijo na GZS. Enotnost in povezanost so ponovno poudarili tudi v dopisu, ki ga je 14 gospodarskih organizacij, med njimi GZS, prejšnji teden poslalo predsedniku vlade in ministrski ekipi v želji po vključenosti v odpravo posledic poplave ter nadaljnjem razvoju.
OZS: Najprej ocena škode
"Večina obrtnikov, podjetnikov in drugih državljanov je v okviru svojih zmožnosti že donirala denarna sredstva, opravljala prostovoljno delo na prizadetih območjih in po svojih najboljših močeh pomagala pri odpravljanju posledic naravne katastrofe. Zato bi bilo prav in nujno, da se ta njihov prispevek ustrezno ovrednoti in upošteva," menijo na OZS.
Njihov predlog je bil, da se pred sprejemom ukrepa opravijo ocene višine škode na prizadetih območjih in ugotovi višina zbranih sredstev (iz donacij, EU-sredstev, proračuna in drugih virov). "Šele na podlagi dejanskega stanja bo mogoče sprejemati nove ukrepe," poudarjajo.