Pristojni minister za finance Klemen Boštjančič je včeraj zvečer na Televiziji Slovenija dejal, da je zadovoljen z odzivom bank, a si želi več angažiranosti oziroma solidarnosti od vseh gospodarskih panog, ki so ustvarile "ekstra dobičke".
Njegovi pozivi se nanašajo na predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah, s katerim vlada načrtuje najnujnejšo obnovo infrastrukture in namenja pomoč najbolj prizadetim. Pomoč je vlada, kot smo poročali na straneh Bloomberg Adria, razdelila na štiri sklope.
Glede zakona, ki ga mora potrditi še parlament, je navedel, da bodo finančne posledice tega zakona med 150 in 170 milijoni evrov. Obenem je potrdil, da zakon predvideva tudi ustanovitev sklada za dolgoročno obnovo, ki naj bi bil zunajproračunski.
Preberi še
Natančnejša ocena škode bo znana konec septembra
Grobe ocene škode bodo znane v začetku septembra, natančnejše konec meseca.
24.08.2023
Vlada sprejela drugi interventni zakon. Kaj prinaša?
Prizadeti v poplavah oproščeni plačila vrtca, prehrane za šolarje, plačila elektrike in zemeljskega plina.
24.08.2023
Davek ali 'solidarna' pomoč bank in zavarovalnic? Golob jim daje 48 ur
Po sestanku predstavniki bank in zavarovalnic precej zadržani o tem, kar jim je predlagal premier Robert Golob.
22.08.2023
Ob pripravi interventnega zakona zahteve v javnem sektorju potisnjene ob rob
Zaradi naravne ujme predlog, da se zamakne uveljavitev novega plačnega sistema v javnem sektorju.
21.08.2023
Bodo kupci poplave izkoristili za znižanje cen nepremičnin?
Poplave na splošno ne bodo imele vpliva na cene nepremičnin na nepoplavnih območjih.
21.08.2023
Ali se bo sklad napajal tudi iz virov, o katerih je govoril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, in sicer bo to solidarnostni prispevek za dohodninske zavezance v višini 0,3 odstotka dohodnine oziroma tako imenovane delovne sobote, Boštjančič ni potrdil.
Je pa povedal, da so na ministrstvu na podlagi lanskih podatkov "računali, kako visok mora biti ta prispevek za pravne osebe in za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost". Namen teh izračunov je, tako minister, "da bo prispevek na eni strani prebivalcev in na drugi strani podjetij enak".
"Izračuni kažejo, da bo ta prispevek za podjetja 0,8 odstotka od dobička pred davki, " je dejal.
Kaj čaka banke?
Minister je glede solidarnosti bank, o kateri je pred časom govoril prvi minister vlade Robert Golob, povedal, da so "eno solidarnostni prispevki, drugo pa morebitna uvedba nekega posebnega prispevka". Pri tem je omenil, da so banke doslej "že pokazale zelo zelo veliko razumevanja".
Iz banke NLB je medtem prišla informacija, da bo skupine v sklad za obnovo Sloveniji po ujmi prispevala 15 milijonov evrov. Nadzorni svet banke je namreč včeraj sprejel predlog uprave o enkratnem vplačilu v sklad, so danes sporočili iz NLB in dodali, da dividendna politika ostaja nespremenjena.
Ob morebitni uvedbi izrednega davka ali drugih oblik dajatev za banke pa bi se ta znesek vštel v izpolnitev tovrstne obveznosti, so še sporočili iz banke.