Nekdanji predsednik inštituta Ifo Hans-Werner Sinn je energetski politiki nemške vlade namenil nekaj krepkih besed. ''Izpusti ogljikovega dioksida, ki nastanejo s kurjenjem nafte, premoga in drugih fosilnih goriv se lahko zmanjšajo le, če sodelujejo vsi. Tisto česar ne porabimo mi, porabijo drugi, je profesor ekonomije povedal za današnji Bild. ''Če Nemčija preneha z nakupi nafte, bo upadla njena cena na svetovnem trgu in jo bodo kupovali ostali,'' je povedal.
Prepoved uničuje avtoindustrijo in subvencionira predvsem Kitajsko
''Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) se na znižanje cen ne odzove z omejitvijo količine, če le nekaj držav zmanjša svojo porabo. Zadnjih 40 let je to jasno pokazalo. Šele med pandemijo, ko so vsi kupovali manj, je bila proizvodnja nafte zmanjšana.''
Zato prepoved prodaje avtomobilov na notranje izgorevanje, ki bo začela veljati leta 2035, ocenjuje kot nesmiselno. ''Uničuje našo avtomobilsko industrijo, znižuje življenjski standard in subvencionira druge države, predvsem Kitajsko. Ne samo, da je Kitajska v zadnjem desetletju pokurila vse več premoga, temveč je veliko hitreje povečala porabo nafte.''
Preberi še
IFO: Nemška energetska politika izgublja kompas
''Vse daje vtis, da je energetska politika izgubila kompas,'' je zapisal nemški inštitu IFO.
19.05.2023
Nemčija se dokončno poslavlja od jedrske energije
V letu 2022 je Nemčija elektriko iz jedrskih elektrarn nadomestila s tisto iz termoelektrarn na premog.
14.04.2023
''Električni avtomobili niso rešitev. Izpuste prestavimo le malo stran v premogovno termoelektrarno. Ker še vedno ni dovolj električne energije iz obnovljivih virov in ker so jedrske elektrarne zaprte, več električnih avtomobilov pomeni več rudarjenja lignita in prenašanja ogljika v zrak.'' Prepoved prodaje avtomobilov z notranjim izgorevanjem ne povzroča manjšega izpusta ogljika, ker so naftni tankerji le preusmerjeni v druge države. ''Podnebne spremembe se pospešujejo zaradi prepovedi prodaje avtomobilov na notranje izgorevanje,'' je povedal za Bild.
Fosilna goriva so pri energetskem prehodu nepogrešljiva
''Podobno je z zakonom o ogrevanju. Zamenjava ogrevalnih sistemov na olje s toplotnimi črpalkami v starih stavbah ogromno stane, kurilno olje pa se kuri drugje.'' Tudi tu vidi večje izpuste ogljikovega dioksida kot posledico nepremišljene politike. Povečana poraba električne energije zaradi toplotnih črpalk povzroča, da termoelektrarne kurijo več lignita.
Glede širitve obnovljivih virov energije je povedal, da jih vetrna in sončna energija ne bosta oskrbovali sami. ''Virov ni mogoče nadzorovati in vreme je nestabilno.'' V obdobjih ko veter ne piha in sonce ne sije morajo biti elektrarne sposobne pokriti celotno porabo Nemčije. Vse večja poraba električne energije v gradbeništvu in transportnem sektorju pa težavo poslabšuje. ''Energetskega prehoda se ne moremo lotiti brez fosilnih goriv, ker ne uporabljamo jedrske energije.''
Zaradi nepremišljenih potez nemške energetske politike se boji za industrijo. Nemčija ima ob Danski najvišje cene električne energije na svetu, zato državo nekatera podjetja zapuščajo. ''Trge, ki so bili v nemških rokah bodo usvajali tuji konkurenti. Na žalost je to slabo za zeleno gibanje, saj drugim državam kažemo, kako napačna je lahko podnebna politika.'' Edino rešitev vidi, da se evropski podnebni politiki pridružijo ZDA, Indija in Kitajska. ''To je edini način, da premagamo OPEC. Da bi se to zgodilo, se mora prepir med Kitajsko in ZDA končati.''
V Ifo kritični do predlaganega zakona o energetski učinkovitosti
V nemškem ekonomskem inštitutu niso najbolj navdušeni nad nemško energetsko politiko. Vlada je v postopku sprejemanja zakona o energetski učinkovitosti. Ta predvideva omejevanje porabe energije in prinaša ogromna gospodarska tveganja. S katerimi instrumenti bi uveljavili zmanjšanje porabe energije, ni jasno. Na inštitutu se zato sprašujejo, ali je namen res prisiliti gospodarstvo v doseganje cilja. Istočasno bi uvedli subvencionirano ceno za industrijo. To naj bi zadržalo energetsko intenzivne industrije v državi vendar bolj verjetno povečalo domačo porabo energije. Na inštitut so maja zapisali, da energetska politika izgublja kompas.