Golob izpolnil pol obljube, a odločitve o vladni podpori Nek 2 (še) ni

Premier Robert Golob je pred mesecem in pol obiskal Krško v času, ko se je vlada znašla pod plazom očitkov, da se je brez tehtnih razlogov odpovedala gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek 2). Tam je na forumu, kjer so se zbrali predstavniki energetike, vlade in gospodarstva, prvič izrazil načelno podporo projektu izgradnje drugega bloka. Nobene dileme ni glede tega ali bo Slovenija ostala jedrska država," je zagotovil premier in obljubil dve stvari: da bo vlada do 1. avgusta odločala o načelni podpori projektu Nek 2 in da bo na mesto državnega sekretarja, ki bo koordiniral projekt, imenovala Danijela Levičarja – tudi Posavca –, dosedanjega poslovnega direktorja Gen energije, ki je lastnica slovenske polovice Neka.

Drugi del obljube je Golob izpolnil. Pred tednom in pol je vlada Levičarja tudi imenovala za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Kot so ob tem navedli v vladnem uradu za komuniciranje, je Levičar po izobrazbi fizik z magisterijem iz poslovnega menedžmenta in ima dolgoletne izkušnje na področjih jedrske tehnologije, delovanja energetskih sistemov, energetskih trgov, mednarodnega jedrskega prava in energetske politike. Med drugim je bil vodja direktorata za energijo na pristojnem ministrstvu.

Kdaj odločanje o načelni podpori?

Ko je Golob v Krškem razkril ime novega državnega sekretarja, je Levičar dejal, da bo koordiniral delo vseh ministrstev in deležnikov. Projekt je "multideležniški in multigeneracijski", zato potrebuje "širšo fokalno točko na visoki ravni", je povedal in dodal, da bo njegov cilj čimprejšnja uresničitev projekta.

Ker pa se je čas za izpolnitev prvega dela obljube o "načelni podpori vlade", ki si ga je zadal premier sam, skoraj iztekel, smo v njegovem kabinetu preverili, kaj se je zgodilo s tem. Kot so pojasnili za Bloomberg Adria, se jim z novim mesecem v kabinetu pridružuje Levičar, ki bo prevzel koordinacijo projekta, s tem pa tudi priprave vsega potrebnega, da bodo člani vlade, ki so trenutno sicer na počitnicah, lahko odločali o načelni podpori. Kdaj bi to lahko bilo, še ni jasno.

Več variant

Projekt izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne ima dolgo brado, a do končne odločitve, ali bo Slovenija ostala zavezana jedrski energiji, bo najbrž "preteklo še veliko vode". Vlada bo po dosedanjih napovedih pred koncem mandata za mnenje o tem povprašala tudi državljane na referendumu.

Nuklearna elektrarna Krško

Če bi se odločili za to, bi ob upoštevanju veljavne zakonodaje bi lahko drugi blok, tako Golob, zgradili leta 2047, ob bolj optimistični časovnici pa do 2037. Zato Golob v Krškem ni izključil možnosti priprave posebnega zakona za Nek 2.

A ob tem poudaril, da, "če ne bomo radikalno spremenili pristopa, nikoli ne bomo dočakali Neka 2. Pomembno je, da se ta pristop spremeni in ne gre naprej po enem samem postopku, ampak da se uporabi alternativni pristop z več tehnološkimi variantami." Slovenija mora povečati lastno proizvodnjo, tudi na področju jedrske energije.

Vodenje edine slovenske jedrske elektrarne je sicer aprila prevzel Gorazd Pfeifer, ki je v intervjuju za Bloomberg Adria dejal, da mora država razpršiti vire proizvodnje elektrike. In čeprav mora biti odločitev o morebitnem drugem bloku sprejeta ob treznem premisleku, pravi, da prav dolgo s takšno potezo ne bi smeli čakati – čeprav je prepričan, da bi sedaj 40-letna elektrarna lahko delala tudi 80 let.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar