'Trgovec' Erdogan v Vilni kupčuje s turškim članstvom v EU

Na dvodnevnem vrhu Nata v litovski prestolnici Vilni bodo vsi napori držav članic usmerjeni v zagotavljanje nadaljnje podpore Ukrajini v njenih prizadevanjih, da si s protiofenzivo povrne zasedena ozemlja in si tako zagotovi optimalno pogajalsko izhodišče za mirovna pogajanja.

Še bolj zahtevna aritmetika pa udeležence srečanja, ki se ga bodo v imenu Slovenije udeležili tako premier Robert Golob kot tudi podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon ter obrambni minister Marjan Šarec, čaka z vidika krepitve vojaške pomoči oziroma določitve statusa Ukrajine zunaj formalne oblike severnoatlantskega zavezništva Nato. Mimo statusa strateške zaveznice zahodnih sil oziroma Združenih držav Amerike (ZDA) v maniri Izraela ter povabila v čakalnico za članstvo je po ocenah strokovnjakov malo verjetno, da se bo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski iz Litve vrnil s nečim bolj oprijemljivim, kot je polnopravno članstvo.

 

 

A prav to je tisto, po kar se bodo na današnji začetek srečanja odpravili predstavniki bodoče pristopnice članice zavezništva, ki po zatrjevanju generalnega sekretarja Jensa Stoltenberga izpolnjuje vse formalne pogoje. Vendar pa na poti k ratifikaciji švedskega pristopnega protokola stoji pomembna ovira. Turčija namreč že vse od začetka pristopnih pogajanj skandinavske kandidatke nenehno stopnjuje pritiske na Stockholm in vrh zavezništva pri zagotavljanju koncesij za omehčanje njenega odklonilnega stališča.

Včeraj pozno zvečer pa je Bloomberg poročal, da je Ankara v pogajanjih s švedskimi državnim vrhom in predstavniki Evropske unije (EU) le dosegla kompromis in pozvala parlament, naj ratificira začetek pogajanj za vstop Švedske. "Predsednik Erdogan se je strinjal, da bo karseda hitro turškemu parlamentu posredoval švedski pristopni protokol. Tesno bo sodeloval s parlamentom, da bi zagotovil ratifikacijo," je po srečanju s truškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Z našimi sogovorniki s področja varnosti in geopolitike smo pogledali, kakšna je bila pot do sklenitve kompromisa in kaj je turški predsednik pričakoval (ter najverjetneje tudi iztržil) v zameno za potrditev.

Najprej Kurdi, potem letala F-16, zdaj še članstvo EU

Predavateljica ter predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan patpozicijo, ki je po poročanju Bloomberga tik 'pred dvanajsto' minuli konec tedna nista uspeli razrešiti niti vodji diplomacij obeh držav, pojasnjuje s tem, da zavezništvo sestavlja 31 držav, ki morajo soglasno prižgati zeleno luč za vstop nove članice. "Za sprejem nove države je potreben konsenz vseh držav članic," navaja strokovnjakinja. Dodaja, da "se pogodbe o pristopu novih držav članic ratificirajo v vsaki državi članici posebej in v skladu z nacionalno zakonodajo". Prav s tem postopkom naj bi turški parlament po včerajšnjem dogovoru začel v naslednjih dneh.

Težave pri ratificiranju pristopnega protokola Švedske, ki je za vstop v alianso v luči ruske agresije na Ukrajino najavila skupaj s sosednjo Finsko (ta je članica Nata že od aprila), so se vlekle že nekaj časa. Stockholm je za vstop v zavezništvo po desetletjih nevtralnosti skupaj s Finsko namreč zaprosil že maja lani, vendar pa je njenim nameram nenehno aktivno nasprotovala Ankara, ki je švedskim oblastem očitala pretirano toleranco do kurdskih "terorističnih skupin" v državi. Turški predsednik Erdogan, znan po svojih populističnih prijemih, se je tik pred začetkom vrha zavezništva celo vprašal, "do kolikšne mere lahko država, ki se ne distancira od terorističnih skupin, prispeva k Natu".

Evroposlanec in poznavalec geopolitike Klemen Grošelj ob manevrih Erdogana, ki ga ne presenečajo, ugotavlja, da "turški predsednik tu igra lastno geopolitično igro, ki se prepleta s turško notranjo politiko v odnosu do kurdske diaspore, ki je pomemben vir opozicije Turčiji in njeni politiki v turškem delu Kurdistana".

Erdogan je v začetku julija celo napovedal, da so se možnosti morebitnega preboja v pogovorih o vključitvi Švedske v Nato pomembno zmanjšale, potem ko je v švedskem glavnem mestu prišlo do zažiga islamske verske knjige Korana. "Boj s terorističnimi organizacijami in islamofobijo je naša rdeča črta," je zato pred dnevi zatrdil turški sultan, ki po drugi plati nima nikakršnih pomislekov, da bi paktiral s skrajno nedemokratičnima režimoma ruskega predsednika Vladimirja Putina ali sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki jima uporaba metod širokega terorja nikakor ni tuja.

Članstva Švedske prav tako še ni ratificirala Madžarska, ki pa je doslej zagotavljala, da ne bo blokirala švedskega pristopa. Širitev Nata na evropski sever bi okrepila prisotnost zavezništva na Arktiki, kjer je tudi Rusija, hkrati pa bi aliansi zagotovila tudi večji vpliv v Baltskem morju. Vstop Švedske je z vidika odvračanja ruske grožnje na severu Evrope pomemben tudi s stališča nove članice Finske, saj bi državi tako s skupnimi močni varovali oskrbovalne poti in medsebojno okrepili svojo obrambo, navaja Bloomberg.

Erdogan se po volitvah nagiba k Zahodu

Po spremembi švedske protiteroristične zakonodaje je pretkani turški 'trgovec' včeraj tik pred odhodom v Vilno vnovič zvišal stave in začel švedski vstop v Nato pogojevati z obnovo pristopnih pogajanj Turčije z Evropsko unijo (EU). "Najprej odprite pot članstvu Turčije v Evropski uniji, nato jo bomo mi odprli Švedski, tako kot smo jo Finski," je Erdogan pred odhodom lakonično začrtal obrise svoje zunanjepolitične trgovine.  

Juvan tovrstna pogojevanja Turčije niso presenetile, pravi. "Kot vidimo sedaj na primeru Turčije in Madžarske, gre za politične posle, izkoriščanje situacije za uveljavitev nekih drugih interesov, bodisi na strani Turčije, ali pa ZDA. V ozadju so poleg dobave letal F-16 Turčiji še kakšni drugi dogovori oziroma pogoji, ki pa so nam prikriti," meni strokovnjakinja in izpostavlja tudi pomen zahtev Ankare do ameriškega kongresa, ki že nekaj mesecev onemogoča večji nakup ameriških jurišnih letal F-16.

Bloomberg

Pogajanja Bruslja z velikanko na evropskih mejah Bližnjega vzhoda (ta so se začela leta 1999) so namreč zaradi nerešenega ciprskega vprašanja na mrtvi točki že od leta 2006, kasneje pa je Bruselj Ankari očital še nazadovanje na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic. Tudi sicer med članicami EU ni velikega navdušenja nad polnopravnim članstvom te pretežno muslimanske države.

Ne glede na Erdoganovo preigravanje pa je Grošelj še pred sklenitvijo včerajšnjega dogovora ocenil, da se bo turško stališče do vstopa Švedske v zvezo hočeš nočeš omehčalo zaradi vpliva Združenih držav Amerike (ZDA). "Glede na zadnje odločitve in poteze Erdogana, tudi spremembe ekonomske politike, pričakujem, da se bo Turčija bolj nagnila k Zahodu, kot je to bila praksa do zdaj." Čeprav bo s tem zelo verjetno poslabšala odnose s Putinom, pa Grošelj meni, da ima Turčija trenutno večjo korist, če se nagne  k ZDA in njenim zaveznicam, saj Moskva "ni več takšna prioriteta, kot ji je bila ob začetku ukrajinske vojne".

Pravi, da bo kompromis, ki naj bi po poročanju Bloomberga tudi dejansko zajemal obnovitev turških pristopnih pogajanj z EU, "morda vključeval tudi dobave letal F-16 in še kakšen 'bombonček' za Turčijo, ključna pa bodo vprašanja vezana na odnos med Turčijo in EU".