Sežig Korana korak nazaj glede vstopa Švedske v Nato

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da so se možnosti morebitnega preboja v pogovorih o vključitvi Švedske v Severnoatlantsko zvezo Nato zmanjšale. Razlog je zažig islamske verske knjige Korana v Stockholmu prejšnji teden. Vrh voditeljev zavezništva bo potekal 11. in 12. julija, takrat se bo odločalo tudi o morebitnem vstopu Švedske v zavezništvo.

V razpravi bodo med drugim sodelovali zunanjimi ministri Turčije, Švedske in Finske. Erdogan je kritiziral incident tudi zato, ker je švedska policija dovolila, da se je nadaljeval. "Boj s terorističnimi organizacijami in islamofobijo je naša rdeča črta," je dejal Erdogan v ponedeljek po seji vlade v Ankari. Po njegovih besedah so to zločini iz sovraštva, ki se hranijo s sovražnostjo do islama. "Veliko huje je, da je ta zločin iz sovraštva mogoče storiti pod policijskim varovanjem," je dejal Erdogan.

Ministri naj bi pomagali preseči nesoglasja, zaradi katere Švedska več kot eno leto čaka na pristop k Severnoatlantski zvezi. Za Nato bi širitev na sever okrepila njegovo prisotnost na Arktiki in mu dala večji vpliv v Baltskem morju. Vstop Švedske je še posebej pomemben za Finsko, da zavaruje oskrbovalne poti in poveča svojo obrambo.

Do danes je 29 od 31 članic Nata ratificiralo vstop Švedske, pri čemer temu poleg Turčije nasprotuje tudi Madžarska. Švedski premier Ulf Kristersson naj bi se v sredo v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, da bi razpravljal o tem.

Do skrunjenja islamske svete knjige je prišlo po tem, ko je švedska policija v zadnjih mesecih zavrnila dovoljenja za podobne demonstracije, navajali so predvsem pomisleke glede nacionalne varnosti. Njihove odločitve so kasneje razveljavila sodišča, ki so razsodila, da mora ima svoboda govora prednosta, razen če obstaja neposredna grožnja javni varnosti. Švedska vlada je sicer obsodila sežiganje Korana.

Stoltenberg bo še naprej vodil zavezništvo

Generalni sekretar Jens Stoltenberg do oktobra prihodnje leto ostaja na čelu zavezništva, ki ga je od mrtvih, kakor je stanje Nata pred leti diagnosticiral francoski predsednik Emmanuel Macron, obudila ukrajinska vojna. Kot poroča Bloomberg, je zavezništvo na spletni strani objavilo podaljšanje mandata, na kar se je Stoltenberg odzval z zahvalo na omrežju Twitter. "Počaščen zaradi odločitve zaveznic v Natu, da moj mandat generalnega sekretarja podaljšajo za eno leto, do oktobra 2024," je zapisal.

 

 

Mandat nekdanjemu premieru Norveške je bil doslej podaljšan že trikrat. Stoltenberg pa je že pred časom povedal, da namerava letos odstopiti s te funkcije. Več držav članic si je na vrhu Nata želelo videti žensko, pri čemer se je pogosto omenjalo dansko premierko Mette Frederiksen. Vendar pa se članice bloka niso zmogle dogovoriti o novi naslednici, zaradi česar je zavezništvo začasno podaljšalo mandat obsetoječemu sekretarju. Tako bo na čelu zavezništva v času, ko bo to praznovalo 75-letnico obstoja, kar bodo obeležili z vrhom julija 2024 v Washingtonu.

Norvežan je za večino držav sprejemljiv, saj velja za spretnega pogajalca, ki mu uspeva najti kompromis med različnimi interesi članic. Slednje se je izrazilo med razpravami glede zvišanja izdatkov za obrambno, Norvežan pa je usklajeval tudi odziv zavezništva na rusko agresijo na Ukrajino.

Novica je bila v zadnjih treh odstavkih dopolnjena z informacijo o podaljšanju mandata generalnega sekretarja Severnoatlantskega zavezništva Jensa Stoltenberga.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar