Podpora Putinu raste, vendar ruski zavezniki brusijo nože

Preklicani vojaški udar skupine ruskih plačancev Wagner med ruskim prebivalstvom ni bistveno oslabil Putinovega položaja na čelu države, kažejo najnovejše raziskave javnega mnenja. Medtem ko so borci skupine Wagner pod vodstvom Putinovega nekdaj najtesnejšega zaupnika Jevgenija Prigožina pred celotno Rusijo in svetom razkrili nesmiselnost zavojevalskih zablod kremeljske vrhuške v Ukrajini, je ruskemu predsedniku očitno uspelo zadržati oziroma celo okrepiti zaupanje njegovih sonarodnjakov.

Vendar pa močna in stabilna podpora ruskega naroda v mednarodnem kontekstu krepitve vpliva Ruske federacije nima bistvenega vpliva na to, ali si bo evrazijska velikanka lahko še naprej zagotavljala status pomembne sile v svetu. A zanimivo ne v odnosu do Združenih držav Amerike (ZDA) ali Evropske unije (EU), ampak do svojih zaveznic in partneric, kot sta Kitajska in Indija.

Putin z zahvalo nakazal rusko šibkost

Čeprav se je Putin v torkovem srečanju varnostne Šanghajske organizacije za sodelovanje (angl. Shanghai Cooperation Organization - SCO) preko videopovezave iz Kremlja hitel zahvaljevati za podporo, ali pa vsaj tiho odobravanje njegovega režima, ki so mu jo izrekli voditelji držav članic organizacije, je to storil z bistveno oslabljenega položaja, kot še pred preklicanim pučem.

Kot smo v pogovorih z geopolitičnimi in ekonomskimi strokovnjaki na straneh Bloomberg Adria doslej že večkrat ugotavljali, nadaljevanje ukrajinske vojne, ki se kot kaže ne bo končala, ne hitro, ne v rusko korist, ne slabi zgolj mednarodnega položaja federacije. Prigožin je svoje borce resda obrnil še preden so ti lahko opravili s kremeljsko oblastjo, vendar pa je njihovo očitno nemoteno napredovanje do nekaj sto kilometrov pred Moskvo jasno razkrilo ranljivost režima, ki ne zmore zagotoviti niti osnov državne varnosti. To pa po oceni poznavalca Denisa Manceviča na srednji rok predstavlja resno grožnjo konstitucionalni trdnosti oziroma enotnosti Ruske federacije.

Vse bolj klavrno je tudi stanje ruskega gospodarstva, ki ga pred zdrsom v krčenje z velikimi nakupi njenih energentov rešujejo ruske strateške in trgovinske partnerice. Vendar pa Kitajska, ki je pobudnica skupine SCO in pa Indija, ki je njena druga najpomembnejša članica, podpori navkljub nista ruski zaveznici v tradicionalnem smislu sodelovanja. Kajti razen cvetoče trgovine z nafto in plinom ter diplomatskih oziroma deklarativnih izrazov sloge, Putinovemu režimu ne nudita bistvene in konkretne opore pri njegovih prizadevanjih imperialne restavracije. Ta bi si želel predvsem več pomoči v vojaštvu in pa naprednih tehnologijah, ki so prav tako povezane z izdelavo najsodobnejših kosov orožja za frontne operacije, vendar dlje od trgovca s poceni nafto v odnosu do Pekinga in New Delhija verjetno ne bo prišel.  

Putin se je v torkovem prvem "popučističnem" javljanju na mednarodnem prizorišču zahvalil prisotnim voditeljem SCO, kjer sta izstopala kitajski predsednik Xi Jinping in indijski premier Narendra Modi, ki so "izrazili podporo ukrepom ruskega vodstva za zaščito ustavnega reda". "To podporo zelo cenimo," je po poročanju Bloomberga še izjavil Putin.

Pri tem je izrazil podporo kandidaturi za vstop ruskega satelita Belorusije v regionalno varnostno organizacijo, ki je poleg Ukrajine sestavni del t.i. ruskega interesnega območja oziroma tamponske cone pred vsiljivimi silnicami Zahoda. Vendar pa so prav spremembe v razmerjih moči znotraj organizacij, kakršna je SCO in pa tudi ekonomski pakt Brics, najbolj jasni pokazatelji slabljenja geopolitične moči in vpliva Rusije pod Putinovim vodstvom. Nedavni poskus puča je namreč razkril, da ima ruski samodržec poleg težav na ukrajinski fronti in negativnega vpliva zahodnih sankcij, ki vztrajno najedajo rusko gospodarstvo, resne notranjepolitične izzive, na katere (še) ni našel pravega odgovora. To pa je v očeh njegovih mednarodnih podpornikov, ki se primerjajo predvsem po "mačističnem" krietriju avtoritarnosti svojih režimov, vse prej kot znak moči.

Nova članica Brics po meri Kitajske?

Majavost ruskega režima je tako voda na mlin strateškim interesom Pekinga, ki si ob oslabljeni Rusiji - zavezništvu in naraščajoči blagovni menjavi navkljub - prizadeva povečati vpliv v najrazličnejših mednarodnih in regionalnih organizacijah, kjer je bila Rusija doslej enakovreden partner.

Tako bodo države skupine Brics, ki poleg Kitajske, Indije in Rusije vključuje še Brazilijo in pa Južno Afriko, na avgustovskem srečanju med drugim odločale tudi o potrditvi nove članice skupine. Med možnimi kandidatkami se kot najverjetnejši omenjata Argentina in Indonezija, za katerima pa stoji prav Kitajska. Z imenovanjem katere izmed njih, bi se predvsem na račun Rusije bistveno povečal vpliv Pekinga v tej zanj pomembni ekonomski formaciji, ki v kitajskih očeh – poleg energetske trgovine z Rusijo - predstavlja pomemben preskusni poligon za uvajanje juana v mednarodno trgovino. Njuni kandidaturi, poleg Rusije, pričakovano nasprotuje tudi Indija, ki jo skrbi krepitev mednarodnega in regionalnega vpliva Kitajske.

Oliver Stuenkel, izredni profesor mednarodnih odnosov na brazilski univerzi Fundacao Getulio Vargas, je v izjavi za South China Morning Post dejal, da v Indiji obstaja določena zaskrbljenost glede tega, "v kolikšni meri je širitev v interesu New Delhija". "Mislim, da bomo morali počakati in videti, ali bo prišlo do kakšnih pomembnih premikov v tej smeri," je dejal Stuenkel in opozoril, da je Kitajska daleč najmočnejša zagovornica razširjene skupine Brics, ki pa ji sledi tudi Rusija. Indija in Brazilija pa sta po njegovem zaskrbljeni zaradi izgube vpliva v skupini.

Še nedolgo nazaj so analitiki in svetovni voditelji ob omembi Bricsa kvečjemu zmigovali z rameni, češ da gre za bolj ali manj obrobno mednarodno povezavo nerazvitih oziroma razvijajočih gospodarskih sil, ki jih resda povezujejo zamere do Zahoda, a onkraj tega nimajo veliko skupnega. Vendar pa je ena izmed širših in nenačrtovanih posledic trenja med Zahodom in Kitajsko tudi ta, da države t.i. globalnega juga pogosto predstavljajo ključni dejavnik razpleta najrazličnejših geopolitičnih, varnostnih in seveda ekonomskih situacij. Ne nazadnje države članice predstavljajo 43 odstotkov svetovnega prebivalstva, njihova ozemlja zavzemajo 26 odstotkov površja, gospodarstva pa predstavljajo približno 30 odstotkov svetovne ekonomije izražene v BDP.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar