Gospodarstvo in politika na nasprotnih bregovih: Spori in padec zaupanja

Pomanjkanje podpore podjetjem pri njihovi širitvi na tuje, nenapovedano spreminjanje zakonodaje, slab socialni dialog. To so nekatere kritike gospodarstva na račun aktualne vlade Roberta Goloba. Slabšanje poslovnega okolja kaže tudi padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti.

Slaba uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD je po mnenju gospodarstvenikov znak, da slovenska gospodarska politika ne gre v pravo smer. Slovenija se je letos uvrstila na 42. mesto med 64 državami in izgubila štiri mesta – leta 2022 je bila na 38. mestu.

"Vlada očitno ne uspeva s pričakovanimi reformami"

Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da je Slovenija najnižje vrednotena na področjih tujih investicij, javnih financ, davčne politike, poslovne zakonodaje, trga dela ter odnosa in vrednot.

V neuradnih pogovorih so gospodarstveniki vlado kritizirali zaradi nepredvidljivega pravnega okolja, zaradi nenapovedanega in s socialnimi partnerji neusklajenega spreminjanja zakonov ter slabe podpore politike pri prodoru na tuje trge.

"Vlada očitno ne uspeva s pričakovanimi reformami, interventni krizni ukrepi se postopoma iztekajo, nima jasne agende razvojnih in ekonomskih politik," pravi profesor Bogomir Kovač iz ljubljanske Ekonomske fakultete. "Na drugi strani se predstavniki gospodarstva gibljejo v standardnih okvirih neoliberalne ekonomske politike in ekonomike ponudbe. Zanimajo jih predvsem deregulacija kot splošna usmeritev in intervencionizem države z različnimi oblikami pomoči zaradi kriznih  razmer (energetska kriza, inflacija, konkurenčnosti)."

Gospodarske razmere se lahko hitro obrnejo

Do slovenske in evropske gospodarske politike je kritičen tudi Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, ki se je uvrstilo na seznam najhitreje rastočih podjetij v Evropi FT1000. Kot je povedal v pogovoru za Bloomberg Adria ob objavi seznama FT1000, je slovenski ekonomski sistem na dolgi rok nevzdržen in se bo ob večji krizi na resni preizkušnji. Pretres bi lahko po njegovem prišel iz Nemčije, kjer se gospodarstvo že nekaj časa ohlaja.

Da se lahko gospodarske razmere iz izjemno ugodnih hitro obrnejo v novo energetsko krizo, opozarja tudi Kovač.

Pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da je predvidljivo in stabilno poslovno okolje nujno, saj prepogosto spreminjanje zakonov vnaša negotovost in izziv, ko se morajo podjetja prilagajati spremenjenim pravnim podlagam, včasih skoraj čez noč. "Tak primer je novela zakona o dohodnini, sprejeta decembra lani, ki je 'povozila' zakon, sprejet komaj tri četrt leta prej."

Opozorila zaradi padca industrijske proizvodnje

Pri GZS izpostavljajo tudi visok davčni primež. V letu 2022 je bil v povprečju držav OECD 34,6-odstoten, v Sloveniji pa 42,8-odstoten, kar nas uvršča na sedmo mesto med državami OECD, med Švedsko in Finsko. "Visoko smo predvsem pri prispevkih zaposlenih, še posebej ob dejstvu, da ne poznamo razvojne kapice."

Predsednik GZS Tibor Šimonka je v odzivu na rezultate inštituta IMD povedal, da gospodarstvenike poleg že znanih ugotovitev glede trga dela, davkov in tujih investicij skrbijo predvsem najnovejši podatki o padcu industrijske proizvodnje, ki je bil v aprilu največji v Evropi (minus osem odstotkov).

Predsednik vlade Robert Golob je ta teden v DZ potrdil podatke o padcu industrijske proizvodnje. Vendar je le-ta po njegovem posledica prestrukturiranja industrije, ki se dogaja ne le pri nas, pač pa po vsej Evropi, predvsem zaradi dražje energije. Gospodarsko rast pa sedaj poganjajo druge panoge, je povedal Golob, med njimi gradbeništvo, turizem in IKT.

"Gospodarstvo in država zahtevata igro s pozitivno vsoto"

Po mnenju dr. Bogomirja Kovača je bila ključna napaka te vlade, da je odprla problem plačnega  sistema v javnem sektorju. "Žal so v ospredje stopila plačna nesorazmerja in njihova odpravljanja in to še preden se začenja reforma sistema. Rezultat je popoln razpad plačnega sistema v javnem sektorju, spori in padec zaupanja med člani Ekonomsko-socialnega sveta."

"Gospodarstvo in država zahtevata igro s pozitivno vsoto, ko nekateri dobijo, ne da bi drugi izgubili. To pa je umetnost vodenja države in podjetij. Žal smo pri nas razvili umetnost prelaganja odgovornosti drug na drugega. In spori med vlado in gospodarstvom gredo v tej smeri," pravi dr. Kovač.

Ministrstvo: Za omilitev energetske krize 400 milijonov pomoči

Iz ministrstva za gospodarstvo so na vprašanje o očitkih gospodarstva odgovorili, da se v zadnjem letu trudijo "biti še posebej odzivni in proaktivni", saj se zavedajo, "da lahko samo s hitrimi prilagoditvami in sprejetimi ukrepi odgovarjamo na spremembe na lokalnem, nacionalnem in tudi globalnem trgu." Navedli so številne ukrepe, s katerimi spodbujajo gospodarsko aktivnost, med njimi zakon o spodbujanju investicij in spremembe zakona o tujcih ter številne razpise državne pomoči in subvencije.

Za omilitev posledic energetske krize je bila gospodarstvu na voljo milijarda evrov pomoči, odobrenih pa je bilo 397.785.538 evrov za 1.965 prejemnikov. Zaradi visokih povišanj cene električne energije in zemeljskega plina so gospodarstvu namenili 86 milijonov evrov pomoči, so med drugim navedli na ministrstvu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar