.webp){kind=icon}
Volivci v Grčiji so se danes že drugič v mesecu dni podali na volišča. Na majskih parlamentarnih volitvah je slavila Nova demokracija (ND) grškega premierja Kiriakosa Micotakisa, a ni zbrala dovolj glasov, da bi lahko vladala sama. Tudi tokrat se jim nasmiha zmaga, ker pa pri današnjih volitvah velja sistem "dodatnih sedežev", bodo tokrat lahko oblikovali vlado. Vzporedne volitve so namreč pokazale, da bo Micotakisova stranka zbrala dovolj glasov, da bo lahko sama vladala. Njegova Nova demokracija je zbrala med 40 in 44 odstotki glasov, Siriza pa med 16,1 in 19,1 odstotka glasov.
Koalicijska vlada se zdi izključena, saj nihče od voditeljev grških strank ni pripravljen na sodelovanje. Če Micotakis ne bi mogel vladati sam, bi čez približno mesec dni potekale tretje volitve.
Micotakis je grško vlado vodil od leta 2019 do 24. maja letos, po majskih volitvah pa je vodenje kot začasni premier prevzel Joanis Sarmas, poroča Bloomberg.
Preberi še
Grki na volitve: Po anketah bo znova slavil sedanji premier Micotakis
Prvi rezultati volitev bodo znani po 19. uri.
21.05.2023
Življenje Grkov desetletje po potresu dolžniške krize
Spet se precej govori o zadolženosti držav in obuja spomine na leto 2013, ko so bile države iz tako imenovane skupine PIIGS na robu bankrota.
08.05.2023
Nova demokracija je maja dobila 40,8 odstotka glasov, kar je precej več kot 20,7 odstotka glasov, ki jih je prejela levičarska stranka Siriza nekdanjega predsednika vlade Aleksisa Ciprasa, in največja razlika v zmagi katere koli stranke po letu 1974.
Trgi delnic in obveznic so po majskem glasovanju zrasli, saj vlagatelji pričakujejo Micotakisovo zmago na današnjih volitvah - ta bi lahko utrla pot stabilni vladi, ki bi nadaljevala že uvedene reforme in fiskalno pot. Če bodo potrebne tretje volitve, kar bi kazalo na večjo nestabilnost, pa bi se trendi lahko znova obrnili.
Zahtevani donosi na grške dolžniške papirje so precej nižji kot v času najhujše finančne krize, ki je državo prizadela pred 12 leti.
Da bi 55-letni Micotakis lahko oblikoval enostrankarsko vlado, mora ponovno dobiti toliko glasov, kot jih je na majskih volitvah. Grška zakonodaja s t. i. modelom okrepljene proporcionalne zastopanosti namreč določa, da stranka, ki dobi največ glasov, prejme 50 dodatnih sedežev v 300 članskem parlamentu. Tako bi imela Nova demokracija vsaj 151 poslancev, kar je dovolj, za oblikovanje vlade.
*Dopolnjeno z rezultati vzporednih volitev.
