Spet se precej govori o zadolženosti držav in obuja spomine na leto 2013, ko so bile države iz tako imenovane skupine PIIGS na robu bankrota, največji bolnik pa je bila Grčija. Takrat je to državo z bogato zgodovino zapustilo pol milijona ljudi. Šli so s trebuhom za kruhom. Kakšno je življenje tam danes?
"Hvala bogu, da smo ostali v Evropski uniji (EU)," obdobje, ko je bila Grčija na robu bankrota, komentira 35-letna Anastasia Veziroglu. Z njo smo se srečali v Atenah. Sicer živi na obrobju Soluna in se ukvarja s kmetijstvom. Na njeni družinski kmetiji pridelujejo bombaž, koruzo, sončnice, lucerno, mandlje in peso. Nekaterih pridelkov je lani primanjkovalo zaradi vojne v Ukrajini, pripomni.
"Imela sem dobro leto," se zadovoljno namuzne Anastasia, ki je poleg družinskega posla tudi uspešna mlada podjetnica.
Življenje v Grčiji je danes popolnoma drugačno kot pred desetletjem. "Skoraj smo že preboleli krizo. Razmere niso več tako slabe, kot so bile nekoč. Pred nekaj leti je veliko znancev zapustilo Grčijo in se odpravilo na delo v tujini – največ v Nemčijo in Združeno kraljestvo, saj tu ni bilo priložnosti za delo. Zdaj se vračajo," pove Anastasia.
Na atenskem trgu Sintagma, ki je bilo pred dobrimi desetimi leti središče upora grškega ljudstva proti varčevalnim ukrepom zloglasne trojke, se dandanes ob koncu tedna zbira mladina, ulični glasbeniki pa skušajo izvabiti kakšen evro od turistov, ki se tudi v spomladanskih mesecih vijejo med trgovinicami s spominki. Čeprav se je o trojki pred desetletjem veliko govorilo, te besede danes ne slišimo več. Trojka je bila v tistih časih skupen izraz za ukrepe treh mednarodnih ustanov v okviru reševanja evropskih držav v finančnih težavah – Evropska centralna banka (ECB), Mednarodni denarni sklad (MDS) in Evropska komisija. Največ težav so imele države iz tako imenovane skupine PIIGS – Portugalska, Italija, Irska, Grčija in Španija.
Petnajst let je od zadnje finančno-gospodarske krize, ki je izbruhnila leta 2008 in pahnila večji del sveta v recesijo. Od leta 2009 je Grčija preživela dolžniško krizo, varčevalne ukrepe in pandemijo, zdaj se skupaj s preostalo Evropo spopada še s posledicami vojne v Ukrajini in energetsko krizo na celini. Čeprav trenutne in nedavne krize otežujejo okrevanje gospodarstva in javnih financ, se krepi optimizem, da je Grčija vsemu navkljub na poti v boljšo prihodnost.
Minilo je pet let od uspešnega izstopa države iz še zadnjega, tretjega programa finančne pomoči in varčevalnih ukrepov, ki so jih zahtevali Evropska komisija, ECB in MDS. Ti ukrepi so grško gospodarstvo za več let pahnili v recesijo, kar je s seboj prineslo porast brezposelnosti in brezdomstva, v zapuščenih atenskih zgradbah pa so med krizo nastajali skvoti. Po podatkih Eurostata je leta 2016 tretjina Grkov živela v revščini.
"Grčija si je v zadnjih treh letih, med pandemijo in vojno, tako finančno kot na splošno precej opomogla. Sprejemamo dogovor z EU glede podpore za naše programe, za katere dobivamo denar iz sredstev za okrevanje. Grčija je dosegla napredek v vseh panogah," nam je povedala grška evropska poslanka Elissavet Vozemberg.
GRŠKA DOLŽNIŠKA KRIZA (1981–2018)
Pripravili smo pregled najpomembnejših dogodkov, ki so privedli do dolžniške krize v Grčiji.
1981: GRČIJA SE PRIDRUŽI EVROPSKI GOSPODARSKI SKUPNOSTI
Grčija postane deseta članica Evropske gospodarske skupnosti. Ta je bila ustanovljena z Rimsko pogodbo iz leta 1957 kot območje proste trgovine. Gre za skupni trg, ki je predhodnik Evropske unije (EU).
1992: USTANOVLJENA EVROPSKA UNIJA IN UVEDENA NOVA VALUTA
Dvanajst držav članic Evropske gospodarske skupnosti podpiše Maastrichtsko pogodbo in ustanovi EU. Poleg skupne zunanje politike in pravosodnega sodelovanja pogodba uvaja tudi ekonomsko in monetarno unijo (EMU), ki utira pot za uvedbo evra. Evro je bil uveden kot obračunska valuta v 11 državah EU. Evrski bankovci in kovanci začnejo krožiti tri leta pozneje. Grčija ima težave in ne more sprejeti evra, saj ne izpolnjuje fiskalnih kriterijev: inflacija pod 1,5 odstotka, proračunski primanjkljaj pod tremi odstotki in dolg v bruto domačem proizvodu (BDP) pod 60 odstotki.
Bloomberg Businessweek Adria
2001: GRČIJA SE PRIDRUŽI EVRSKEMU OBMOČJU
Grčija z zamudo vendarle prevzame evro. Vendar država za vstop v evrsko območje predloži napačne in nepopolne proračunske podatke – njen proračunski primanjkljaj je precej višji od treh odstotkov, stopnja dolga pa presega sto odstotkov BDP.
Depositphotos
2004: OLIMPIJSKE IGRE IN FISKALNI NADZOR
Grčija gosti poletne olimpijske igre 2004, stanejo jo več kot devet milijard evrov. To vodi v poglabljanje težav: naraščanje primanjkljaja (6,1 odstotka) in deleža dolga v BDP (110,6 odstotka). Nevzdržne finance spodbudijo Evropsko komisijo, da leta 2005 uvede fiskalni nadzor nad državo.
2007: ZAČETEK SVETOVNE FINANČNE KRIZE
Kriza v Združenih državah Amerike (ZDA) pripelje do svetovne finančno-gospodarske krize in kreditnega krča, ki traja vse do leta 2009. Stroški izposojanja naraščajo in financiranje usiha, Grčija ne more odplačevati svojega naraščajočega dolga.
2009: RESNICA O GRŠKEM PRORAČUNU
Vodja socialistične stranke Pasoka George Papandreu zmaga na državnih volitvah in postane premier. Proračunski primanjkljaj se povzpne na 15,4 odstotka. Stroški zadolževanja Grčije močno narastejo.
2010: PRVA POMOČ GRČIJI
Da bi se izognila neplačilu, se Mednarodni denarni sklad (MDS) in EU strinjata, da bosta Grčiji v treh letih zagotovila 110 milijard evrov posojil. Grčija se zaveže k varčevalnim ukrepom, vključno z zmanjšanjem izdatkov in zvišanjem davkov za 30 milijard evrov.
Evropska centralna banka (ECB) začne program odkupa obveznic držav v težavah, kot je Grčija, na sekundarnem trgu, da bi okrepili zaupanje trga in preprečili nadaljnje širjenje državnega dolga po celotnem evrskem območju. Finančni ministri se dogovorijo o 750 milijard evrov vrednem reševalnem paketu.
Bloomberg Businessweek Adria
2011: GRŠKI REFERENDUM O POMOČI
Grki zaradi varčevalnih ukrepov protestirajo. Premier Papandreu (levo) je prisiljen odstopiti, ekonomist Lucas Papademos pa je imenovan na čelo vlade enotnosti z nalogo nadaljnjega izvajanja varčevalnih ukrepov in strukturnih reform.
2012: NOV PAKET POMOČI GRČIJI
FEBRUAR: Finančni ministri Grčiji odobrijo drugi paket pomoč EU in MDS v vrednosti 130 milijard evrov. Dogovor vključuje 53,5-odstotni odpis dolga (angl. haircut) za zasebne imetnike grških obveznic. V zameno mora Grčija do leta 2020 zmanjšati svoj delež dolga v BDP s 160 odstotkov na 120,5 odstotka. Gre za največje tovrstno prestrukturiranje dolga v zgodovini.
MAREC: EU sprejme fiskalni pakt
25 članic EU – vse razen Združenega kraljestva in Češke – zahtevajo strožjo proračunsko disciplino v EU.
SEPTEMBER: ECB z neomejenim načrtom odkupovanja obveznic
Predsednik ECB Mario Draghi napove program za odkup državnih obveznic držav evrskega območja v težavah na sekundarnem trgu. Znamenite besede, da bo ECB "za ohranitev evra naredila vse, kar je treba", so namenjene umiritvi trgov. ECB uspe znižati stroške zadolževanja perifernih držav.
NOVEMBER: Evrsko območje revidira grški paket pomoči
Finančni ministri območja z evrom in MDS se dogovorijo za spremenjen načrt pomoči Grčiji, ki predvideva, da bo država do leta 2020 znižala delež dolga v BDP na 124 odstotkov namesto na 120 odstotkov in do leta 2022 pod 110 odstotkov.
2013: GRŠKI PARLAMENT POTRDI VARČEVALNE UKREPE
Bloomberg Businessweek Adria
Grški parlament odobri nove nepriljubljene varčevalne ukrepe. Ti vključujejo odpuščanje približno 25 tisoč javnih uslužbencev, znižanje plač, davčne reforme in druge proračunske reze. Odobritev odpira pot za novo tranšo sredstev pomoči v vrednosti skoraj sedem milijard evrov. Ljudje na ulicah protestirajo.
2014: GRČIJA SE VRAČA NA MEDNARODNI TRG OBVEZNIC
Grčija se vrača na mednarodne finančne trge s prvo izdajo evrskih obveznic po štirih letih. Vlada s petletnimi obveznicami zbere tri milijarde evrov z donosnostjo pod petimi odstotki.
2015: LETO PREOBRATOV
JANUAR: ECB napoveduje kvantitativno sproščanje
ECB ob deflaciji in gospodarski stagnaciji na evrskem območju napoveduje 1,1 bilijona evrov vreden program kvantitativnega sproščanja za spodbujanje inflacije in rasti. V okviru programa ECB vsak mesec odkupi za 60 milijard evrov finančnih sredstev, vključno z državnimi obveznicami. Po pravilih ECB grške obveznice niso primerne.
Levičarska protivarčevalna stranka Siriza na predčasnih volitvah doseže zmago. Premier Aleksis Cipras napove ponovna pogajanja o pogojih pomoči, odpisu dolga in obnovitvi porabe javnega sektorja.
JUNIJ: Grški paket pomoči se izteče
Grška vlada zamudi plačilo 1,6 milijarde evrov MDS. S tem Grčija postane prva razvita država, ki ni poravnala obveznosti do MDS. Da bi preprečili odliv depozitov (angl. bankrun), omejijo bančne dvige na 60 evrov na dan.
Bloomberg Businessweek Adria
AVGUST: Tretji paket pomoči odobren
V zameno za 86 milijard evrov pomoči, ki naj bi bila razdeljena do leta 2018, upniki EU od Grčije zahtevajo davčno reformo, zmanjšanje javne porabe, privatizacijo državnega premoženja in reformo delovne zakonodaje.
Bloomberg Businessweek Adria
2017: GRŠKI UPNIKI SE PREPIRAJO ZARADI ODPISA DOLGA
Da bi preprečili krizo, ki bi lahko ogrozila 86 milijard evrov vreden program, se predstavniki EU strinjajo z blažjimi proračunskimi cilji, vendar zavračajo kakršen koli odpis dolga.
2018: GRČIJA IZSTOPI IZ KONČNEGA PROGRAMA POMOČI
Grčija prejme zadnje posojilo od evropskih upnikov, s čimer se zaključi program reševanja, ki se je začel leta 2015. Grčija EU in MDS dolguje približno 290 milijard evrov. Dolg predstavlja 180 odstotkov BDP. Za financiranje tega dolga se Grčija zaveže, da bo imela proračunski presežek do leta 2060, spreje nadaljnji finančni nadzor EU in uvede dodatne varčevalne ukrepe.
Številke so manj optimistične
Čeprav slišimo optimistične besede, je grško gospodarstvo še vedno v precejšnjih težavah. Kazalniki, ki so ob začetku globalne finančne krize leta 2008 najbolj skrbeli trojko, se še niso vrnili na predkrizne ravni ali so se celo poslabšali.
Po 14 letih od začetka dolžniške krize je grški javni dolg na visokih 180 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP). V letih 2009 in 2010 je dolg znašal dobrih 120 odstotkov BDP, kar je dvakratnik evropske meje 60 odstotkov, ki jo določa pakt za stabilnost in rast. Še danes je Grčija daleč najbolj zadolžena država EU, sledi Italija s približno 150-odstotnim javnim dolgom. V svetovnem merilu je na prvem mestu Japonska z več kot 260 odstotki dolga v BDP.
Zaradi globalne finančne krize se je javni dolg povečal v več evropskih državah in te so morale reševati svoje finančne sektorje. V Grčiji je bil dolg največji v deležu BDP, poleg tega je imela država tudi precejšen proračunski primanjkljaj. Že leta 2004 je takratna vlada priznala, da je ob prevzemu evra leta 2001 navajala nižje ravni primanjkljaja od dejanskih. To se je ponovilo tudi leta 2010, ko so Grki poročali o primanjkljaju v vrednosti 3,7 odstotka BDP, evropski statistični urad Eurostat pa je to številko popravil navzgor, najprej na 12,7 odstotka, pozneje pa na 13,6 odstotka.
Državne obveznice so ob teh podatkih močno zdrsnile in to je pomenilo visoke stroške zadolževanja za Grčijo, ki si je s težavo izposojala dodatna sredstva za odplačevanje starih dolgov. Poleg tega kot članica evrskega območja ni mogla regulirati svoje monetarne politike, saj je to določala ECB.
Med letoma 2010 in 2015 je Grčija prejela tri pakete finančne pomoči (angl. bailout) v skupni vrednosti več kot 300 milijard evrov, avgusta 2018 pa zaključila še zadnji program varčevalnih reform, s katerimi je skušala zakrpati luknjo v proračunu.
Povečanje javnega dolga v deležu BDP od krize je predvsem posledica upada grškega BDP v tem obdobju. Še v letu 2022 je bil ta približno 25 odstotkov pod predkrizno ravnjo. Kriza je bila hujša od pričakovanj: BDP se je od leta 2009 do leta 2012 skrčil za 17 odstotkov namesto pričakovanih 5,5 odstotka, stopnja brezposelnosti pa je bila 25-odstotna namesto napovedanih 15 odstotkov. Trenutno stopnja brezposelnosti v Grčiji znaša dobrih 11 odstotkov, kar je približno dvakratnik evropskega povprečja.
Tudi po letih gospodarske agonije je pri številnih Grkih opaziti stoično držo pri vprašanju o razmerah v državi – ali pa si pomirjujočo masko nadenejo vsaj za turiste.
Morda jih antične zgradbe opominjajo na dolgoživost grške kulture. "Zelo nova stavba, stara samo dva tisoč let," nam je povedal atenski taksist, medtem ko je z roko, naslonjeno na odprto okno, zamahnil proti antičnemu panatenskemu stadionu Kalimarmaro, mimo katerega smo drveli na poti v center.
Kriza kot priložnost
V obdobju visokih cen zemeljskega plina in vojne v Ukrajini smo lani pogosto slišali, da je kriza priložnost za napredek; natančneje, da lahko energetsko krizo izkoristimo za zeleni prehod. Medtem so Grki s pridom začeli izkoriščati priložnosti prejšnje krize, tj. pandemije koronavirusa, za okrevanje gospodarstva. EU je namreč za države članice v okviru programa NextGenerationEU namenila dobrih 800 milijard evrov povratnih in nepovratnih sredstev, poleg tega pa Grčija prejema tudi kohezijska sredstva. V letu 2022 je v okviru kohezijskega programa prejela 1,6 milijarde evrov za podnebni in energetski prehod.
Grški načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je Evropska komisija odobrila junija 2021, Grčiji namenja 17,8 milijarde evrov subvencij in 12,7 milijarde evrov posojil za izvedbo 106 investicij in 68 reform na področju zelenega prehoda in digitalizacije. Evropski mehanizem predvideva zaključek programa do avgusta 2026 in povečanje grškega BDP za od 2,1 do 3,3 odstotka ter 62 tisoč novih delovnih mest v tem času.
Načrt namerava spodbuditi razogljičenje grškega gospodarstva, posodobiti in digitalizirati javno upravo, spodbujati inovacije, digitalno uporabo in odpornost ključnih gospodarskih sektorjev ter nadgraditi zdravstvo, izobraževanje in trg dela, pojasnjujejo pri Evropski komisiji.
Evropska sredstva so se očitno obrestovala že lani. Britanski časnik The Economist je decembra označil Grčijo za najboljše gospodarstvo med 34 članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letu 2022, in sicer zaradi visoke rasti, nizke inflacije, padajočega razmerja med dolgom in BDP ter izboljšanega borznega trga. "Zelo nas veseli, da imajo naša prizadevanja in reforme resničen vpliv. Veselimo se leta 2023," je na Twitterju novico pospremil grški premier Kiriakos Micotakis.
Vrnitev domov
Anastasia Veziroglu omeni, da je razlogov za izboljšanje življenja desetletje po dolžniški krizi več: menjava oblasti in dejstvo, da je vladajoči desnosredinski stranki Nova demokracija uspelo ustvariti več delovnih mest. Nova demokracija je oblast prevzela julija 2019 z zmago na volitvah, na katerih je premagala vladajočo Sirizo. Leta 2020 je vlada premiera Micotakisa med drugim uvedla program subvencij za plače z imenom Rebrain Greece (angl.), s čimer so skušali privabiti nazaj izobražene mlade. V času krize je državo zapustilo približno pol milijona ljudi.
Anastasia Veziroglu, ki živi na obrobju Soluna.
Bloomberg Businessweek Adria
Parlamentarne volitve v Grčiji so napovedane za 31. maj. Pogled v prihodnost je po mnenju evropske poslanke Vozemberg odvisen od njihovega izida. "Če vlada ostane, se bodo vsi programi nadaljevali. V nasprotnem primeru o tem ne bi bila tako prepričana," pojasnjuje in dodaja, da tega ne pravi samo zato, ker je sama članica vladajoče stranke.
"Pred nekaj leti smo morali zelo veliko plačati v davkih; več kot polovico svojih prihodkov. Zdaj plačamo precej manj davkov – oziroma plačujemo normalne davke," dodaja Veziroglu.
Nekaj časa, predvsem okoli leta 2015, so bile razmere negotove. Ljudstvo je na referendumu zavrnilo pogoje tretjega paketa pomoči, ki so predvidevali stroge varčevalne ukrepe, vlada pod vodstvom stranke Siriza in premiera Aleksisa Ciprasa pa je razmišljala o izstopu iz evrskega sistema in vrnitvijo h grški valuti drahma. Ljudje so bili skoraj vsak dan na ulicah, protestirali so proti trojki in varčevalnim ukrepom. Takrat so nekateri celo špekulirali, da bi evra lahko propadel. Pogajanja, na katerih se je Siriza nazadnje vdala pogojem trojke, so med drugim med evropske politične zvezde izstrelila takratnega finančnega ministra Grčije Janisa Varufakisa.
Evropska poslanka Vozemberg poudarja, da se tudi drugod po Evropi postavlja vprašanje o prihodnosti mladih, saj nova generacija ni podedovala ravno "čarobnega sveta". A tudi ona kot politična predstavnica ohranja optimizem. "Moramo se potruditi in spodbujati mlade, ki trenutno niso tako optimistični. Njihova narava je optimistična, njihovi načrti za prihodnost pa so trenutno malce sivi," pove.
"Po dolgem času mladi verjamejo, da imajo v Grčiji prihodnost," sklene naša mlada sogovornica Anastasia.
.webp){kind=icon}