Kako realna možnost je bankrot ZDA?

Ameriški predsednik Joe Biden je bil po vrnitvi z obiska v Hirošimi, kjer so voditelji najrazvitejših držav sveta bolj kot rusko agresijo na Ukrajino pomenljivo obsodili krepitev Kitajske in posvarili pred njenimi ozemeljskimi zahtevami do Tajvana, jasen in odločen. "Ne bom privolil v rešitev, ki omogoča 30 milijard dolarjev davčnih olajšav za naftno industrijo, ki je samo lani ustvarila za 200 milijard dolarjev dobička," je demokratski predsednik ostro zarezal v argumentacijo republikanskega predsednika predstavniškega doma kongresa Kevina McCarthyja, češ da mora Bela hiša odločneje omejiti zmanjšanje proračunske porabe.

V nadaljevanju je razkril, zakaj so republikanski pozivi k skrbnemu ravnanju z javnim denarjem zgolj dobro znani paravan za deljenje bombončkov tradicionalnim podpornikom republikancev: "Ne potrebujejo tovrstnih spodbud, pri čemer bi ogrozili zdravstveno zavarovanje 21 milijonov Američanov, če bi posegli v program Medicaid. Ne bom privolil v 200 milijard dolarjev dodatnih plačil farmacevtski industriji, obenem pa bi krčili delovna mesta učiteljev in njihovih pomočnikov v več kot sto tisoč šolah ter 30 tisoč policistov po državi. Ne bom privolil v zaščito bogatih utajevalcev davkov in kripto trgovcev, obenem pa ogrozil pomoči pri oskrbi s hrano milijona Američanov."

Bankrot – (ne)zgodba frakcijskih spopadov?

Saga o dvigu pragu zadolževanja najbogatejše države na svetu zadnjih nekaj tednov polni naslovnice medijev in posledično – povsem iracionalno – usmerja tudi nemalokrat eratične premike svetovnih finančnih trgov. Čeprav besedno obdelovanje ameriških demokratov in republikancev, ki je v veliki meri posledica bližajočih predsedniških volitev kot prikladno retorično predvolilno orožje, pri čemer pa zaenkrat dejansko ni dogovorjenega še ničesar, dnevno plaši in hrabri vlagatelje, so po drugi strani njihovi manični odzivi razumljivi.

Gre namreč za vprašanje dviga meje zadolževanja države, ki jo poganja gospodarstvo, vredno približno 23 bilijonov dolarjev. Rdeča črta trenutne omejitve zadolževanja Združenih držav Amerike (ZDA) je približno 31.400 milijard dolarjev, medtem ko republikanci pod vodstvom McCarthyja v zameno za privolitev v odpravo omejitve zahtevajo krčenje proračunske porabe za več kot štiri tisoč milijard dolarjev.

To bi onemogočilo izvajanje več zakonodajnih prioritet Bidnove administracije, s čimer bi bili okrnjeni zlasti številni socialni programi. Ti pa so najbolj kritični prav za srednji razred in depreviligirane sloje ameriške družbe, ki tako ali drugače predstavljajo tradicionalno podporniško bazo tamkajšnjih demokratov. S tem bi lahko republikanci v kritičnem predvolilnem času bistveno ohladili simpatije ameriških volivcev do demokratskega predsednika in morda celo potopili Bidnovo predsedniško križarko, ki pluje naproti svojemu drugemu mandatu.    

Nič čudnega torej, da se je v trenutno najbolj aktualen in razvpit predvolilni zaplet vmešal nekdanji predsednik Donald Trump, saj spretni populist pač nikoli ne izpusti priložnosti za samopromocijo in dreganje v svoje politične nasprotnike. V zanj značilni maniri (prepričljivega) sprevračanja dejstev je republikance pozval, naj vztrajajo pri svojem in ne podležejo izsiljevanju Bidna, ki ga vseskozi obmetava z najrazličnejšimi zaničljivimi opazkami, kot je "zaspani Joe" (angl. sleepy Joe).

Da je prerivanje okoli zmožnosti zadolževanja ZDA bolj usmerjeno v notranjepolitično preigravanje, kot da bi to predstavljalo resno grožnjo stabilnosti globalnega gospodarstva in finančnega sistema, meni tudi ekonomist Mojmir Mrak. "Da ne bo pomote – mislim, da dvig meje zadolževanja sicer je problem, vendar dokler se lahko Američani zadolžujejo na mednarodnih finančnih trgih, mi pa kupujemo njihove dolžniške papirje, potem je to zanimiva diskusija. Vendar v resnici problem bankrota ni resen," ugotavlja profesor in predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Pod vprašanjem bonitetna ocena ZDA

Bloomberg je sicer včeraj poročal, da je bonitetna agencija Fitch zaradi neuspešnih pogajanj o dvigu meje državnega dolga ZDA opozorila na morebitno znižanje bonitetne ocene. Po mnenju rejtinške agencije so se namreč povečala tveganja, da v ZDA do 1. junija, ko naj bi državi zmanjkalo denarja, ne bodo uspeli doseči dogovora.

Bonitetna ocena ZDA, ki je trenutno na najvišji ravni AAA, bi lahko bila ogrožena zaradi nezmožnosti zvišanja meje zadolževanja, kar bi posledično vodilo v plačilno nesposobnost in zamude pri plačilih obveznosti države. A pri Fitchu so – podobno kot trgi, poznavalci in drugi opazovalci dogajanja v Washingtonu – vseeno previdni, saj še vedno pričakujejo, da bo vlada do navedenega datuma uspela doseči dogovor z republikansko stranjo.

Povečanje izdatkov za obrambo in energetsko omrežje

Bloomberg je tako danes, sklicujoč se na neuradne informacije, poročal, da so demokrati in republikanci blizu sklenitve dogovora, ki v zameno za sprostitev plombe na zadolževanju države predvideva kapico za porabo proračunskih sredstev za naslednji dve leti. To pa je bistveno manj, kot je od Bidnove administracije vseskozi zahteval McCarthy. Ta je namreč privolitev v dvig pogojeval z desetletno kapico. Kolikšna naj bi dejansko bila kapica, pri Bloombergu ne navajajo oziroma nimajo informacij.

Po drugi strani je zdaj že znano, da bo končni dogovor vključeval tudi ukrep za nadgradnjo nacionalnega električnega omrežja, ki bo omogočal uporabo obnovljivih virov energije, kar je ključni podnebni cilj administracije. Hkrati naj bi pospešili tudi izdajo dovoljenj za plinovode in druge projekte na področju fosilnih goriv, ki so v interesu demokratske Bele hiše. Dogovor vključuje tudi triodstotno zvišanje obrambnih izdatkov, kar je prav tako prioriteta Bidnove administracije. Ta si namreč prizadeva okrepiti prisotnost ameriških oboroženih sil v vse bolj negotovem Indopacifiku, poleg tega pa je denar za Pentagon pomemben tudi v oziru (posredne) pomoči Ukrajini pri branjenju pred nezakonito rusko agresijo.  

Vsled dogovora naj bi – poleg omenjenega – za deset milijard dolarjev skrčili tudi 80 milijard dolarjev vredno povečanje proračuna v okviru ameriškega zakona o zniževanju inflacije (IRA), ki ga je Biden sprejel avgusta letos.