Xi poklical v Kijev, a govoril z Washingtonom

Potem ko je kitajski politični vrh na začetku februarja predstavil svojo vizijo miru v Ukrajini, ki ga je večina držav, vključno s Slovenijo, ocenila kot neprimernega, saj Peking z njim ni jasno definiral, kdo je agresor in kdo žrtev, se je danes zgodil nemara najodločnejši potisk v smeri prekinitve spopadov na vzhodu Evrope.

Kot poroča Bloomberg, sta se namreč po telefonu slišala kitajski voditelj Xi Jinping in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Voditelj ljudske republike je Zelenskemu sporočil, da so pogovori in pogajanja edini izhod iz vojne, in poudaril, da bo Kitajska "vedno stala na strani miru", ob tem pa Kijevu zgotovil, da bo Peking tja v kratkem poslali svojo politično delegacijo pod vodstvom Lija Huija, dolgoletnega kitajskega veleposlanika v Moskvi.

Li naj bi poleg Kijeva obiskal tudi "druge države", navaja kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve, in tam preučil možne načine sklenitve premirja med ruskimi napadalci in ukrajinskimi branilci.

Ali je Xi v več kot uro trajajočem pogovoru ukrajinskemu kolegu nemara le sporočil, da je Kremelj z agresijo na njegovo državo kršil mednarodno pravo ter ukrajinsko ozemeljsko celovitost in suverenost ter kar je še podobnih modernih civilizacijskih pridobitev, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin samovoljno poteptal s svojimi oklepnimi kolonami, sicer ni jasno. Je pa malo verjetno.

Vendar je neobhodno dejstvo, da bi prav to kitajskim mirovnim pobudam dalo veliko večjo – mednarodno – težo in kredibilnost; po drugi strani pa bi Peking zahodnim državam na čelu z Združenimi državami Amerike (ZDA) iz rok izruval najpomembnejšega argumentativnega aduta, s katerim te oporekajo vsakršni mirovnoposredniški vlogi Kitajske.

Iz februarskega mirovnega dokumenta je namreč med drugim razvidno tudi, da ima kitajska stran precej specifičen pogled na povojno ureditev Ukrajine. V očeh Pekinga vdor ruskih sil še zdaleč ni bil neizzvan, vsaj ne v smislu, kakor nanj gledata tako Ukrajina kot tudi Zahod, in zato tudi ne predvideva vračanja doslej zasedenega ukrajinskega ozemlja.

To je pač varnostna – tamponska – cona med Natom, Rusijo in vse naprej do severnih meja Kitajske. Kot kažejo uvodna poročila, se to za Kijev in zahodne zaveznike najbolj sporno stališče Pekinga – tudi po pogovoru obeh voditeljev – ni spremenilo.

 

 

A bolj optimistični analitiki vseeno menijo, da je prelomni telefonski pogovor na relaciji Kijev–Peking ključni pozitivni signal, ki bo tako rusko kot tudi ukrajinsko stran le privedel za pogajalsko mizo.

Vendar pri tem ostaja nerazjasnjeno še kako pomembno vprašanje, kaj dejansko se bo za to mizo sploh dovoljeno dogovoriti oziroma kaj je sprejemljivo in na drugi strani nesprejemljivo za eno in drugo stran. Saj če Xiju, ki v želji po oblikovanju vladarske dinastije po vzoru Maa Zedonga in še dlje do cesarjev starodavnega osrednjega cesarstva tako zelo prekipeva, res uspe velikopotezni diplomatski podvig in Kitajska le postane mirovni posrednik v marsičem odločujočega konflikta moderne dobe, je to šele polovica zgodbe oziroma rešitve kompleksnega geopolitičnega rebusa ukrajinske vojne.

Čeprav se zdi kontradiktorno in na prvi pogled razčlenjeno, bo narava ali tip sklenjenega miru v Ukrajini v veliki meri odločala tudi o statusu otoka, ki je od ukrajinske fronte resda oddaljen na tisoče kilometrov, a ima lahko po drugi strani bistveno usodnejše posledice za mednarodno stabilnost in varnost. Tajvan oziroma njegova priključitev je namreč optika, prek katere Peking – poleg zadrževanja Nata daleč od kitajskih meja – vseskozi presoja ukrajinski konflikt.

Ali povedano drugače – če je Ukrajina v smislu vojaške tehnike in taktike laboratorij za vojaške stratege, kot je pred nedavnim za Bloomberg Adria dejal strokovnjak za varnost Iztok Prezelj, na drugi strani tudi za politiko v njenem pojmovanju velja, da je umetnost možnega. Tako bo Peking tudi interpretiral pogoje sklenjenega miru – kje so namreč rdeče črte reševanja tajvanskega vprašanja, onkraj katerih bi bila vojaška intervencija ZDA bolj kot ne gotova stvar.  

Izgledi niso najboljši, saj se poročevalci Bloomberga – in to je tudi tolmačenje ameriškega političnega vrha – sprašujejo, ali ni telefonski pogovor, s katerim naj bi kitajski golob miru v Kijev prinesel pobudo za mir, le cinična pretveza kitajskega zmaja, ki si poskuša oprati svoje ime. Kitajski veleposlanik v Parizu je namreč pred nekaj dnevi pod vprašaj postavil neodvisnost Ukrajine in z njo povezano pogojevanjo Kijeva, da pot k miru vodi samo prek povrnitve statusa ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti Ukrajine.

S svojevrstnim spodrsljajem faux pas je visoki kitajski diplomat očrnil ugled Kitajske in zavrl prizadevanja Xija, ki se v očeh mednarodne skupnosti – še bolj pa v percepciji držav globokega juga – poskuša pozicionirati kot velikopotezni državnik, ki si prizadeva ameriško hegemonistično ureditev zamenjati za spoštljivo mavrično multipolarnost. 

"Klic v Kijev bi lahko razumeli kot omejevanje škode ali piar – prepričati svet, da je Kitajska miroljubna in da se tako distancira od Rusije," je za  Bloomberg dejala Justyna Szczudlik, namestnica vodje raziskav na poljskem inštitutu za mednarodne zadeve v Varšavi. "Poziva ne bi smeli razumeti kot preboj," je bil hladen tuš za kitajske mirovne napore.

Xi je zato prej kot v Kijev poklical v Washington in se pozanimal, do kod mu bo dovoljeno iti v smeri stopnjevanja prizadevanj za pripojitev Tajvana.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar