Okoljski ekonomist Sonnenschein : 'Ne moremo čakati na čudež za zmanjšanje izpustov'

Na ravni Evropske unije (EU) je bila lani poleti sprejeta vključitev jedrske energije in plina v t. i. taksonomijo, s tem pa opredelitev jedrske energije in plina kot prehodnih zelenih dejavnosti, ki naj bi olajšali zeleni prehod. Odločitev je bila sprejeta v času energetske krize, ko je morala Evropa pod pritiskom dragih energentov poiskati ugodnejše alternative. Delegirana uredba je v veljavo stopila z začetkom leta 2023. In kaj pravzaprav prinaša? Taksonomija je oznaka v okviru dolgo pričakovanega skupnega evropskega sistema klasifikacije, ki naj bi spodbudil naložbe v trajnostno rast in doseganje podnebne nevtralnosti. Kot orodje jo uporabljajo predvsem vlagatelji, ko se odločajo o naložbah.

A poteza Evropske komisije že več mesecev dviguje prah. Okoljevarstvene organizacije WWF, ClientEarth, Transport&Environment in BUND so ta teden, le nekaj dni pred dnevom Zemlje, ki ga bomo obeležili v soboto, vložile tožbo zoper komisijo, s katero so nasprotujejo njeni definiciji zemeljskega plina kot zelenega vira energije. Poleg tega nevladna organizacija Greenpeace v ločeni tožbi izpodbija odločitev Bruslja, da so naložbe v jedrsko energijo trajnostne narave.

Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein za Bloomberg Adria ocenjuje, da bi morala taksonomija zasebnim vlagateljem olajšati vlaganje v zelene investicije, a je bil postopek določanja kriterijev po njegovem mnenju povsem političen in nikakor ne strokoven. Hkrati je potekal pod velikim pritiskom Francije, da se v taksonomijo vključi jedrska energija, in na drugi strani Nemčije in vzhodnoevropskih držav, da se vanjo vključi tudi plin. "Ker je bilo jasno, da samo za jedrsko energijo in samo za plin ne bo zadostne podpore, so to dvoje kombinirali. Vsi so pričakovali, da bo komisija sicer podala tak predlog, a ga parlament ne bo podprl, pa se je zgodilo nasprotno. Postopek sprejemanja je bil netransparenten," pojasnjuje ekonomist, ki se na Umanoteri ukvara z vprašanjem podnebnih sprememb. Taksonomija ne določa, kateri projekti naj bi dobili sredstva, temveč definira, kateri viri so trajnostni.

Okoljevarstvene organizacije so že lani EU postavile ultimat in ji dale do februarja čas za odgovor. Ker niso našli skupnega jezika, so se odločili za tožbo. Okoljevarstveniki pravijo, da je vključitev plina v taksonomijo "tako absurdna, kot je nezakonita". Poleg tega naj bi bila v nasprotju s pariškim podnebnim sporazumom in politikami javnofinančnih institucij in Evropske investicijske banke.

Menijo tudi, da gre pri jedrski energiji za "lažno oznako" trajnosti. Čeprav ta ne onesnažuje z ogljikom, pa po njihovem mnenju predstavlja grožnjo okolju.

Izpusti in poraba znova naraščajo

Ne glede na to, kako bo odločilo sodišče, je nekaj že jasno. Čeprav je pri prehodu v brezogljično družbo veliko neznank glede energetske prihodnosti, je neizpodbitno dejstvo, da moramo energijo uporabljati učinkoviteje, hkrati pa je treba zmanjšati porabo, je prepričan Sonnenschein. Moti ga, da Slovenija novo strategijo enegetske prihodnosti v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu gradi na zastarelih podatkih iz let 2020 in 2021, ko je bila poraba precej manjša. Po koncu epidemije se je znova okrepila, rastejo pa tudi izpusti toplogrednih plinov.

Prepričan je še, da bo treba z razvojem energetike okrepiti tudi prenosno omrežje, saj Slovenija ni tranzitna država le za promet, temveč tudi za električno energijo. Potrebujemo večjo fleksibilnost omrežja, in sicer ne glede na to, ali bomo gradili drugi blok jedrske elektrarne v Krškem ali ne, še pravi Sonnenschein.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar