Kanada, Francija, Japonska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike (ZDA) so se zavezali, da bodo končali prevlado Rusije na svetovnih trgih jedrskega goriva. Tako so se države v nedeljo zavezale, da bodo skupaj izrinile Kremelj iz jedrskih dobavnih verig. Kljub uvedenim zahodnim sankcijam je namreč jedrski velikan v ruski državni lasti Rosatom ostal največji svetovni izvoznik reaktorjev in goriva.
"Ta sporazum bo uporabljen kot podlaga za celovito 'izrivanje' Putina s trga jedrskega goriva, in to čim prej," besede britanskega ministra za energijo Granta Shappsa povzema Bloomberg. Sporazum so oblikovali na konferenci o jedrski industriji, sklicani ob robu srečanja G7 v japonskem mestu Saporo.
ZDA in evropski zavezniki sicer že več kot eno leto tehtajo razloge za uvedbo strogih sankcij proti ruskemu jedrskemu sektorju. Skrbi jih namreč, da bi bila popolna blokada ruske oskrbe preveč ekonomsko boleča. Rosatom je namreč leta 2021 zagotovil približno četrtino obogatenega urana, potrebnega za 92 reaktorjev v ZDA, pa tudi v Evropi se podjetja, ki proizvajajo jedrsko energijo, še vedno zanašajo na to podjetje.
Preberi še
IEA: Ruski naftni prihodki marca najvišji po aprilu 2020
IEA napoveduje, da bi v drugi polovici leta 2023 lahko prišlo do velikega primanjkljaja v ponudbi.
14.04.2023
Na sledi ruski nafti: Tako so sankcije spremenile njen tok
Kdo upravlja tokove ruske nafte, potem ko so veliki mednarodni trgovci prekinili vezi z Moskvo?
21.03.2023
"Dovolili smo si, da smo postali odvisni od omejenih virov oskrbe," je dejal Dan Poneman, glavni izvršni direktor Centras Energy, podjetja, ki poskuša znova zagnati ameriško industrijo bogatenja urana. "Potrebnih bo štiri ali pet let, da nadomestimo ruske vire, na katere se zanaša cel svet," je poudaril Poneman.
Še ostrejša je bila ameriška ministrica za energijo Jennifer Granholm, ki je dejala, da je Rusija dokazala, da je nezanesljiv dobavitelj. "Države morajo preoblikovati globalne jedrske dobavne verige, da bi sodelovale s podjetji in državami, ki imajo enake vrednote," je dejala Granholm.
Medtem ko so nekatere evropske države – tudi Bolgarija, Finska in Slovaška – sprejele ukrepe za diverzifikacijo virov in zmanjšanje odvisnosti od ruskega jedrskega goriva, Rosatom gradi cevovod za prihodnje dobave z novimi projekti reaktorjev po Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu.
Rosatom namreč ni zavezan pravilom o neširjenju orožja, ki jih je uvedlo ameriško ministrstvo za energijo. Indiji, ki je pod zahodnimi trgovinskimi omejitvami, odkar je leta 1974 preizkusila jedrsko orožje, Rusija dobavlja jedrsko gorivo in v državi gradi dva reaktorja, ki naj bi se odprla leta 2025. Na Kitajskem je lani Rosatom zagotovil več kot 375 milijonov dolarjev goriva za reaktor, ki bi lahko okrepil zaloge jedrskega orožja v Pekingu, kar skrbi ameriške oblasti.
Prevedla Pia Bedene.