Greenpeace in še nekatere druge neprofitne organizacije, ki naslavljajo okoljsko problematiko, so Evropski uniji (EU) postavili ultimat glede njene odločitve, da pridobivanje energije v jedrskih elektrarnah in z zemeljskim plinom pod določenimi pogoji označi kot zeleno dejavnost oziroma trajnostno naložbo.
Gre za oznako v okviru dolgo pričakovanega skupnega evropskega sistema klasifikacije oziroma taksonomije, ki naj bi spodbudil naložbe v trajnostno rast in doseganje podnebne nevtralnosti.
Osem organizacij Greenpeace po vsej Evropi ter neprofitne organizacije ClientEarth, WWF, Transport & Environment in BUND so zahtevale revizijo odločitve o vključitvi plina in jedrske energije v omenjeni zeleni pravilnik EU.
Neprofitne organizacije so Evropski komisiji dale čas za odgovor do februarja, sicer bodo primer predložile Evropskemu sodišču.
"Plin je glavni vzrok podnebnega kaosa, medtem ko še vedno ni rešitve za jedrske radioaktivne odpadke. Ob tem je tveganje jedrskih nesreč preveliko, da bi ga prezrli," je za Bloomberg dejala Ariadna Rodrigo, borka za trajnostne finance pri Greenpeaceu. "Ta lažna zelena oznaka ni združljiva z okoljsko in podnebno zakonodajo EU."
Kot navajajo v pritožbi, usmerjanje denarja v plinske projekte – čeprav pod strogimi pogoji – ni združljivo s ciljem podnebne nevtralnosti EU, ki je zapisan v zakonodaji in pariškem sporazumu. Nevladne organizacije trdijo, da bo omenjena odločitev Evropske komisije denarne tokove speljala stran od obnovljivih virov električne energije, kot sta veter in sonce.
Tudi Avstrija in Luksemburg sta v postopku tožbe zoper odločitev, ki bo začela veljati z novim letom, potem ko je bil zadnji ugovor v Evropskem parlamentu zavrnjen.
Kaj med drugim predlaga komisija:
- Plinski projekti, ki nadomeščajo premog in ne izpuščajo več kot 270 gramov ekvivalenta CO2 na kilovatno uro, lahko dobijo začasno zeleno oznako. To dobijo tudi v primeru, da letne emisije v 20 letih ne presežejo povprečja 550 kilogramov na kilovatno uro.
- Takšne elektrarne bi morale pridobiti gradbena dovoljenja do leta 2030 in imeti načrte za prehod na obnovljive ali nizkoogljične pline do konca leta 2035.
- Jedrska energija je upravičena, če se nove elektrarne, ki dobijo gradbena dovoljenja do leta 2045, izognejo večji škodi za okolje in vodne vire.