Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s katero se potrošnikom zagotavlja večjo dostopnost do posojil, po novem določa, da vsakokratna sprememba minimalne plače ne bo več vplivala na kreditiranje prebivalstva. Novelo so poslanci sprejeli soglasno s 77 glasovi.
Banka Slovenije (BS) je doslej pri makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, nujne življenjske stroške pa določa pri 76 odstotkih bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu obroka kredita, se kreditna sposobnost prebivalcev posledično niža.
Po novem bo BS lahko omejitve posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju in neodvisno od sprememb višine minimalne plače. Tako bo lahko določila druga merila za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati najemniku posojila. Med možnimi merili je tudi ocena nujnih življenjskih stroškov.
Vlada je spremembe zakona pripravila, potem ko se je z letošnjim januarjem minimalna plača zvišala s 1.074,43 evra na 1.203,36 evra bruto. S tem se je znesek, ki mora potrošniku ne glede na višino dohodka ostati po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb, povečal z 816,57 evra na 914,55 evra. To je zmanjšalo kreditno sposobnost kreditojemalcev, predvsem tistih s prihodki, nižjimi od povprečne plače.
Novela zato odpravlja nejasnosti glede vezanosti BS na določbe predpisov s področja izvršbe in zavarovanja, je poslancem povedala predstavnica ministrstva za finance Nikolina Prah. Ne posega se torej v položaj kreditojemalca v primeru izvršbe zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti, saj tu še naprej veljajo obstoječe omejitve.
Poudarila je še, da zakon prav tako ne posega v pristojnosti BS, saj bo ta še naprej sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost.
.webp){kind=icon}
