Kitajska postaja vse bolj samozavestna in odločna v svoji zunanji politiki, katere cilj je oslabiti globalni vpliv Združenih držav Amerike (ZDA) in razširiti svojo lastno sfero vpliva. Na obsežno diplomatsko ofenzivo, ki jo je Peking izvedel pretekli teden, se Washington še ni zares odzval – res pa je, da ZDA od konca hladne vojne še niso bile diplomatsko tako stisnjene v kot.
Ob tem, ko sta kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin na srečanju v Moskvi prejšnji teden podpisala skupno izjavo o "poglabljanju celovitega strateškega partnerstva za novo dobo" in "poudarjanju reševanja ukrajinske krize z dialogom", je kitajsko zunanje ministrstvo izdalo propagandni dokument, ki so ga nekateri označili za pamflet, z naslovom Stanje ameriške demokracije. V njem trdijo, da je ameriška demokracija propadel projekt in da je ameriška zunanja politika od druge svetovne vojne po svetu povzročila bolečino in razdejanje.
Poziv na koncu dokumenta razkriva, da je propaganda v osnovi namenjena državam v razvoju, ki jih želi kitajsko-ruska naveza zvabiti v svoj antiameriški tabor. Bela hiša se na izdajo pamfleta ni odzvala.
Preberi še
Kitajska se je odločila, da nagne vojno tehtnico v korist Rusije
Kitajska prvič od začetka vojne v Ukrajini vojaško in diplomatsko podprla Rusijo, ki pridobiva pobudo tako na bojišču kot v mednarodnih odnosih.
22.03.2023
Xi kot mirovni pobudnik pri Putinu kljub nalogu za njegovo aretacijo
'Skrbno smo preučili vaše predloge za rešitev krize v Ukrajini,' je dejal Putin Xiju.
20.03.2023
Novi kitajski premier poziva k sodelovanju med ZDA in Kitajsko
Novi kitajski premier Li Qiang pokazal na pripravljenost Kitajske, da obnovi pogovore z ZDA, potem ko je incident z domnevnimi vohunskimi baloni zamajal odnose med največjima svetovnima gospodarstvoma.
13.03.2023
Mirovni načrt Pekinga brez kredibilnosti; kakšen je odziv Slovenije?
Volodimir Zelenski k iskanju rešitve konflikta prvič povabil kitajskega predsednika Xija Jinpinga.
28.02.2023
"Demokracija v ZDA je v resni nevarnosti, da se zlomi," je zapisalo kitajsko zunanje ministrstvo. Njihov propagandni dokument navaja, da sta obe veliki politični stranki v ZDA ugrabili demokratične institucije za lastne interese, da so ameriški politiki kupljeni s strani bogatih, da ameriški državljani svobodo govora uživajo zgolj na papirju in da se sodni sistem požvižga na javno mnenje. "To je žalostno za državo, ki se je dolgo imela za vzor," so zapisali Kitajci.
Peking v dokumentu obtožuje Washington, da še vedno skuša izvažati svoj propadli model demokracije v svet, namesto da bi naprej pometli pred svojim pragom. "Demokracija je skupna vrednota človeštva; vendar pa ni enotnega modela političnega sistema, ki bi veljal za vse države sveta. ZDA imajo ameriško verzijo demokracije, Kitajska ima kitajsko verzijo demokracije, druge države pa imajo svoje edinstvene modele demokracije, ki ustrezajo njihovim nacionalnim razmeram," so zapisali kitajski uradniki.
Posebno pozornost so v dokumentu namenili tudi vojni v Ukrajini, kjer se skuša Kitajska proslaviti kot "prvak miru" in doseči premirje med napadeno Ukrajino in agresorsko Rusijo, in sicer pod ruskimi pogoji. Ob tem obtožujejo ZDA, da si miru ne želijo, ampak vojaške spopade dodatno podžigajo z dobavo orožja Ukrajini. Pekingu in Moskvi je sicer v interesu, da Ukrajina čim prej odloži orožje, okupirana ozemlja Ukrajine pa postanejo del ruske države.
"ZDA so ukrajinsko krizo videle kot donosno priložnost," so prepričani v Pekingu, pri čemer izpostavljajo ameriško orožarsko industrijo in energetski sektor. "Namesto da bi sprejele kakršne koli ukrepe za končanje sovražnosti, so ZDA še naprej podžigale ogenj z interesom vojnega dobičkarstva."
V Pekingu menijo, da bi morale ZDA ponovno oceniti svoje diplomatske metode in se pragmatično osredotočiti na sodelovanje namesto na konfrontacijo. ZDA so obtožili tudi, da so s svojim postopanjem sesule svetovno gospodarstvo in s tem več držav v razvoju izpostavile dolžniški krizi. In ravno te države skuša Kitajska spraviti pod okrilje svojega vpliva.
V zaključku propagandnega dokumenta so – ob odsotnosti kritične samorefleksije – zapisali, da so "svoboda, demokracija in človekove pravice vrednote, ki jih Komunistična partija Kitajske (KPK) vedno zasleduje", in da je "Kitajska pripravljena okrepiti izmenjavo in medsebojno učenje z drugimi državami o vprašanju demokracije ter zagovarjati skupne vrednote človeštva, kot so mir, razvoj, pravičnost, demokracija in svoboda".
Američani nimajo pravega odziva
"Blaginja, ki so jo ZDA obljubile svetu v povojni dobi, ni bila uresničena. Bogati so postali še bogatejši, revni še revnejši – in to vidimo na svetovni ravni," je za Bloomberg Adria dejal Todd P. Schwartz, upokojeni ameriški diplomat in direktor evropsko-ameriške gospodarske zbornice širšega Cincinnatija. "Kitajska, Rusija in ostale države sedaj to uporabljajo kot vzvod za dosego svojih političnih ciljev. Kitajska ga uporablja za uveljavljanje svojih interesov – legitimnih interesov – za čezmerno razširitev svojega vpliva v azijsko-pacifiški regiji in svetovnem merilu. Rusija prav tako."
Washington sedaj resno skrbi, da bosta Kitajska in Rusija pridobili podporo držav v razvoju za kitajski mirovni načrt v Ukrajini, s tem pa diplomatsko stisnili ZDA v kot, poroča Bloomberg. Američani namreč ne pristajajo ne kitajske pogoje za mirovni sporazum, a naj bi jih hkrati skrbelo, da bi dokončna zavrnitev načrta lahko Kitajski omogočila, da prepriča države, ki so utrujene od vojne in gospodarske škode, ki jo povzroča, da ZDA ne zanima mir.
Tudi ameriški geopolitični strokovnjak Ian Bremmer ocenjuje, da so države v razvoju glavna ciljna publika kitajske "mirovniške" diplomacije, s katero jih skuša Peking prepričati, da se jim zavezništvo s Kitajsko splača bolj od zavezništva z ZDA.
"Članice globalnega juga se bodo verjetno vse bolj povezovale s Pekingom," je dejal ob obisku Xija v Moskvi. "Zavzele bodo jasnejše stališče, da Nato z oboroževanjem Ukrajine stopnjuje vojno, obenem pa bodo želele konec ameriških in evropskih sankcij proti Rusiji, ki najbolj škodijo ravno državam v razvoju."
Glede na to, da Washington nenehno zavzema trdo linijo do Kitajske – od retorike do ekonomskih sankcij –, nekateri analitiki menijo, da bi lahko Kitajska kmalu obupala nad boljšimi odnosi z ZDA. Manj kot Kitajska vidi priložnosti za sodelovanje z ZDA, "večja je verjetnost, da bodo izbrali druge poti in možnosti", je dejala Melanie Sisson, sodelavka za zunanjo politiko na inštitutu Brookings. "Na več načinov in na mnogih mestih bo to pomenilo, da poskušajo skrhati odnose ZDA z drugimi državami." Kot kaže, je ta trenutek že nastopil, kar Američane postavlja v neugoden položaj.
Vprašanje ameriške zunanje politike ter odnosa do Kitajske in Rusije bo namreč kmalu postala ena od osrednjih tem volilne kampanje pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki se bo začela letos poleti. Rezultat volitev pa bi lahko spremenil zunanjo politiko Washingtona, če demokrata v Beli hiši nadomesti republikanec.
Donald Trump, eden od favoritov za republikansko nominacijo, je pred kratkim na televiziji Fox News dejal, da podpora Ukrajini in nasprotovanje Rusiji nista v ameriškem nacionalnem interesu. Do ameriške pomoči Ukrajini je skeptičen tudi drugi favorit republikanske stranke, floridski guverner Ron DeSantis. Ostali republikanski kandidati so bolj naklonjeni pomoči Ukrajini.
Zmaga DeSantisa, še bolj pa Trumpa bi bila voda na mlin geopolitičnim interesom Pekinga in Moskve. Trump je kot predsednik ZDA že pokazal, kakšno zunanjo politiko želi voditi – ta med drugim vključuje destabilizacijo Nata in koketiranje z diktatorji. V ZDA se zato krepi strah, da bosta Rusija in Kitajska skušali vplivati na izid volitev v ZDA z namenom, da Ovalno pisarno v Beli hiši ponovno zasede predsednik, ki so mu diktatorji ljubši od demokratov.
Kaj to pomeni za Ukrajino? Če bi Trump na volitvah leta 2020 osvojil še drugi predsedniški mandat, "Ukrajina ne bi več obstajala, Kremelj pa bi se prestavil k svoji naslednji žrtvi", je prejšnji teden na univerzi v Heidelbergu v Nemčiji dejal poljski premier Mateusz Morawiecki.
S pomočjo Iaina Marlowa in Andreasa Kultha.