Evropska sredstva: Kdo bo še pil in kdo nadziral

Potem ko je zaradi visoke gospodarske rasti v letu 2021 Slovenija izgubila 286 milijonov evrov iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, je vlada na seji pretekli teden sprejela izhodišča za posodobitev nacionalnega načrta. Pregledali smo, katere projekte načrtuje vlada v naslednjih dveh letih in kdo v Sloveniji nadzira porabo sredstev, v učinkovitost katere evropski revizorji ne verjamejo popolnoma.

Slovenija bo do leta 2026 iz sklada za okrevanje in odpornost prejela 1,5 milijarde nepovratnih sredstev in 705 milijonov posojil. Gre za nacionalni program reform in naložb, namenjen blažitvi gospodarskih in družbenih posledic pandemije covida-19. Evropska komisija je Sloveniji zaenkrat nakazala prvi obrok v višini 50 milijonov evrov. Po navedbah vlade naj bi bilo doseženih tudi 17 od 27 ciljev za izplačilo drugega in 12 od 24 ciljev za črpanje tretjega obroka nepovratnih sredstev. Nekaj ostalih, ki so načrtovani, bo morala vlada črtati.

V trenutni verziji načrta je predvidenih 86 naložb in reform, z njihovo izvedbo pa je povezanih 209 mejnikov in ciljev. Ni še jasno, kateri projekti bodo odpadli, zadnjo besedo bo imela tudi Evropska komisija. Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci v začetku marca dejal, da ne bodo brisali "projektov zelenega prehoda, digitalizacije in reform, ki jih po pravilih Evropske komisije ne moremo črtati".

Evropske revizorje skrbi nadzor nad porabo sredstev

Evropsko računsko sodišče (ECA) je v začetku meseca Evropski komisiji izdala priporočilo za izboljšanje nadzora nad porabo sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in nadzor. Ta je sedaj v pristojnosti držav članic, ki so morale sistem nadzora opredeliti v nacionalnem načrtu.

Evropski revizorji so po pregledu dokumentacije ocenili, da je Evropska komisija odobrila nekatere načrte, ki imajo pomanjkljivo definiran nadzor ali pri katerih ta temelji na mehanizmih, ki še niso vzpostavljeni. Ker se iz sistema hkrati črpajo znatne količine denarja, je tveganje za goljufije in korupcijo povečano, ocenjujejo pri ECA, kjer se ne strinjajo, da so za nadzor odgovorne izključno države.

"Zavedamo se prožnosti sistema, vendar mora obstajati ustrezen sistem nadzora, ki bo zaščitil finančne interese in kredibilnost Evropske unije (EU)," je na novinarski konferenci dejal Tony Murphy, predsednik ECA.

Evropski komisiji so priporočili, naj okrepi lasten nadzor nad porabo sredstev. Dejali so še, da pričakujejo zlorabe evropskih sredstev v dobrih štirih odstotkih primerov, kolikor znaša povprečje pri drugih evropskih skladih.

Kdo in kako izvaja nadzor nad porabo denarja v Sloveniji

Slovenski načrt, smernice in uredba za izvajanje načrta predvidevajo sodelovanje vseh deležnikov pri nadzoru nad porabo sredstev. Prva inštanca so pristojna ministrstva, ki prek javnih razpisov podeljujejo denar končnim uporabnikom, ki morajo ministrstvom poročati o projektu in porabi sredstev. Če pristojni na ministrstvih zaznajo sume goljufije ali korupcije, morajo te javiti nadzornim organom.

Glavni revizijski organ je Urad za nadzor proračuna, nacionalni koordinator izvajanja načrta in nadzora nad njim pa je Urad za okrevanje in odpornost (URSOO). "Druge pristojne nadzorne institucije so tudi Evropska komisija, Evropsko računsko sodišče (EAC), Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Računsko sodišče RS, Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)," navajajo na URSOO. Za Bloomberg Adria so povedali, da zaenkrat še niso zaznali ali odkrili nepravilnosti pri porabi sredstev.

Da so pristojni za nadzor nad porabo evropskih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost, pa niso potrdili na slovenskem računskem sodišču. "Glede na to, da je program dela po Zakonu o računskem sodišču zaupen, vam informacije, ali je tematika nadzora nad izvajanjem ukrepov tega pomembnega instrumenta EU uvrščena v naš program dela, ne moremo razkriti," so sporočili. Računsko sodišče je sicer omenjeno v nacionalnem načrtu, v uredbi o izvajanju načrta pa ni eksplicitno navedeno.

"Računsko sodišče na področju črpanja evropskih sredstev lahko izvaja tudi samostojne sistemske revizije in revizije javnih razpisov, v okviru katerih se prepleta poraba sredstev iz državnega proračuna in evropskih sredstev," so še sporočili z računskega sodišča.

Evropski revizorji si želijo, da bi Evropska komisija izboljšala svoj sistem preverjanja in še enkrat ocenila nacionalne načrte nadzora. Prav tako pozivajo k uskladitvi poročanj o goljufijah in h krepitvi centraliziranega preverjanja projektov po njihovem zaključku. Vodja evropskih revizorjev Murphy je dejal še, da se bodo nadzorne evropske institucije zanašale tudi na žvižgače, ki bodo opozarjali na sporno porabo evropskih sredstev.