Na preko štiri ure trajajoči seji Odbora za zdravstvo v Državnem zboru se je včeraj predstavil kandidat za zdravstvenega ministra, ortopedski kirurg Danijel Bešič Loredan. Z njegovim nastopom je bilo zadovoljnih 10 članov odbora, štirje so glasovali proti.
Bešič Loredan, ki je ministrski kandidat iz kvote Gibanja Svoboda, zmagovalke zadnjih volitev, je trenutno stanje v slovenskem zdravstvu opisal v kritičnih tonih. Kot pravi, je epidemija Covid-19 v zadnjih dveh letih "razkrila vse slabosti zdravstvenega sistema", organizacijske zmožnosti pa so na točki, ko ljudje s težavo pridejo do zdravstvene oskrbe.
Čakalne vrste, zastarele bolnišnice, dotrajana oprema, kadrovska stiska, neenakovredna obravnava pacientov v času epidemije, veliko stisk na področju duševnega zdravja, izgorelost zdravstvenih delavcev, staranje prebivalstva in pomanjkanje dolgotrajne oskrbe ter ustavljena preventiva na področju otrok in mladostnikov, je našteval in našteval bodoči minister.
Preberi še
Bodoči gospodarski minister Han za več dialoga, več športa
Kandidat za gospodarskega ministra Matjaž Han je z 10 glasovi za in 4 proti uspešno prestal predstavitev na Odboru za gospodarstvo.
31.05.2022
Boštjančič: "Na prvo žogo nič kaj lepa situacija"
Na Odboru za finance DZ je bodoči finančni minister Boštjančič poudaril ponovno vzpostavitev povezave med davčno in socialno politiko.
31.05.2022
Znana celotna ministrska ekipa bodoče vlade Roberta Goloba
Robertu Golobu in koalicijskim partnerjem je uspelo sestaviti ministrsko ekipo. Javnost ni navdušena nad vsemi kandidati.
18.05.2022
Covid strategija in interventni zakon
Bešič Loredan je med prvimi ukrepi napovedal pripravo kovidne strategije čez poletje, do 15. septembra, ki bo nato v veljavi za predviden šesti val epidemije jeseni. Strategijo bodo pripravili na NIJZ pod vodstvom dr. Maria Fafangela, temeljila pa bo na priporočilih stroke, je zagotovil.
Kandidat za ministra se s pripravo strategije želi izogniti sprotnim spremembam uredb, ki so zaznamovale dosedanje spoprijemanje z epidemijo, napovedal pa je t.i. švedski model, ki ne bo vključeval zapiranja šol in zaustavljanja družbe. Do jeseni bo potrebno poskrbeti, da zdravstveno oskrbo prejmejo vsi, ki jo potrebujejo, ne le kovidni bolniki.
Prednostno bodo obravnavali tudi sprejem interventnega zakona, katerega namen je ponoven zagon zdravstvenega sistema po dveh letih epidemije. V okviru tega zakona bodo zdravstvu namenili pol milijarde evrov, zakon pa naj bi okrepil primarno medicino, določil deficitarnost poklicev v zdravstvu in naredil kadrovske rošade v javnih zavodih, kjer Bešič Loredan obljublja, da bo vodilna mesta zasedla stroka, ne politika.
Celovita prenova zdravstva
Na daljši rok kandidat za ministra cilja na sistemske spremembe, pri pojasnjevanju ukrepov pa se je skliceval na zahteve stroke. Napovedal je vzpostavitev strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema, ki ga bo vodil dr. Dorijan Marušič. V roku enega leta od sveta pričakuje izdelano strategijo za prenovo zdravstva.
Potrebna je korenita prenova primarne medicine, saj kar 130 tisoč Slovencev nima družinskega oziroma osebnega zdravnika. Bešič Loredan opozarja na kadrovsko pomanjkanje na tem področju; mladi medicinci se ne odločajo za primarno medicino, posledično ni dovolj zdravnikov za potrebe prebivalstva. Citiral je želje mladih zdravnikov, ki si želijo 48-urnega delavnika in fleksibilnih oblik dela, večjo transparentnost sistema in primerno finančno ovrednotenje dela. Tudi v urgentnih centrih se soočajo z mankom zdravnikov in preobremenjenostjo kadra, je dodal.
Kot eno ključnih zahtev je navedel tudi digitalizacijo in debirokratizacijo sistema, kar bi zdravstvenim delavcem omogočilo več časa s pacienti. To bo ena izmed njegovih dolgoročnih prioritet, s tem namenom bodo na ministrstvu ustanovili direktorat za digitalizacijo.
Opozoril je tudi na "zaskrbljujoče stanje" na področju zdravstvene nege. Po njegovih podatkih se bo v naslednjih osmih letih upokojilo 40 odstotkov zaposlenih, mladih medicinskih sester ni dovolj. Za rešitev tega pomanjkanja bo imenovana sekretarka izključno na področju zdravstvene nege, ustanovljen bo tudi direktorat za to področje. Velik vpliv na kadrovsko stisko ima prenizko plačilo za delo, nasloviti je potrebno razlike med srednjo in diplomirano medicinsko sestro, pravi.
Na problem čakalnih dob namerava odgovoriti z določanjem maksimalne čakalne dobe, ki sčasoma vodila v krajše čakalne dobe. Po njegovih besedah trenutno ni entitete, ki bi določala maksimalno čakalno dobo.
"Zdravniki v matičnih javnih ustanovah bi moraji biti enako plačani kot pri zasebniku"
Glede popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih, o čemer so ga precej spraševali poslanci, si Bešič Loredan želi, da bi bili zdravniki v matičnih javnih ustanovah enako plačani kot pri zasebniku. To bi omogočilo boljše delovanje javnih zavodov, ki bi tako lahko sprejemali paciente tudi v popoldanskih urah. Cilj je zadržati zdravnike v javnih ustanovah od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, je dejal kandidat za ministra.
Spraševali so ga tudi od kod bo prišel denar za dodatne direktorate, zakaj strategija ni že pripravljena in o potencialnem nestrinjanju s koalicijsko partnerico Levico glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poslanka SDS Jelka Godec ga je vprašala o osebnem pogledu na legalizacijo konoplje, splav in evtanazijo. Odgovoril je, da podpira legalizacijo konoplje v medicinske namene, pravica do splava je uzakonjena in vanjo ne mislijo posegati, glede evtanazije pa še ni družbenega konsenza, tako da je problem še v fazi javne debate.
Preureditev ministrstva, primat stroke
Bešič Loredan bo imenoval tri državne sekretarje, in sicer Tadeja Ostrca za področje sekundarne in terciarne medicine, Bredo Božnik za področje primarne medicine ter Aleksandro Lah Topolšek za področje zdravstvene nege. Ukinil bo direktorata za razvoj in ekonomiko v zdravstvu, dodal pa prej omenjena direktorata za digitalizacijo in zdravstveno nego. Načrtuje tudi vzpostavitev neodvisne agencije za nabave in nadzor kakovosti, ki bi te naloge prevzela od ministrstva.
Pod črto si Loredan želi ustvariti stabilen zdravstveni sistem, v katerem bodo delavci radi delali, pacienti pa bodo dobili potrebno oskrbo. Poudaril je tudi, da ga zanima stroka, ne ideologija. "Vse politične opcije so imele možnost sistem spremeniti, pa ni nikomur uspelo," je povedal.
Bodoči premier Robert Golob bo zdravstvenega ministra imenoval tudi za podpredsednika vlade, kar kaže na prioritetno obravnavo zdravstvenega sistema v novi vladi.