Fiskalni svet: Proračun nima več prostora za nove ukrepe krizne pomoči

Po sprejemu zadnjega paketa državne pomoči gospodarstvu, težkega 1,2 milijarde evrov, državni proračun nima več prostora za nove ukrepe, ocenjujejo v Fiskalnem svetu RS.

Z zadnjim paketom pomoči podjetjem za blažitev energetske krize se je višina državne pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom v letih 2022 in 2023 povzpela na dobri dve milijardi evrov. Gre za ocene finančnih učinkov sprejetih ukrepov, a ni nujno, da bodo vse vrste pomoči v celoti izkoriščene. "V primeru, da je ta ocena realistična, v sprejetem proračunu tako ni več prostora za sprejem dodatnih ukrepov," so sporočili varuhi slovenskih javnih financ.

Fiskalni svet kritičen do letošnjega "nerealnega" rebalansa

V fiskalnem svetu so ponovno opozorili pred nerealističnim načrtovanjem javne porabe. Novembra je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 298 milijonov evrov, v prvih 11 mesecih letos pa skupaj 562 milijonov evrov. Primanjkljaj bo v celem letu občutno nižji od dveh milijard evrov, kolikor je bilo predvideno z letošnjim rebalansom, ugotavlja fiskalni svet, s čimer je osnova za proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljena previsoko. "Realizacija do vključno novembra tako še dodatno potrjuje oceno fiskalnega sveta, da je sprejeti rebalans nerealističen."

V zadnjem mesecu letošnjega leta je namreč načrtovana poraba – brez izdatkov za blaženje epidemije in draginje – v višini 2,3 milijarde evrov, kar je okoli 1,3 milijarde evrov več kot v povprečju prvih 11 mesecev. Decembra naj bi bilo realiziranega kar milijardo evrov in pol primanjkljaja, od tega je dobra milijarda evrov nepovezana z ukrepi za blažitev epidemije in draginje. "To je nadaljevanje prakse izkoriščanja izjemnih okoliščin, ko se ob pripravi proračunskih dokumentov oblikuje neupravičeno velik manevrski prostor za porabo," so kritični v fiskalnem svetu.

Brez epidemije covida-19 in energetske krize bi imel proračun presežek

Pregled dosedanje realizacije proračuna kaže, da se domača potrošnja v zadnjih dveh mesecih pričakovano ohlaja, saj naj bi se v primerjavi z lanskim letom v državno blagajno decembra steklo manj davka na dodano vrednost. Prav tako se je umirila rast prihodkov iz naslova dohodnine. Izrazito pa je na medletni ravni zrasla višina pobranega davka na dohodek pravnih oseb, ugotavlja fiskalni svet. V prvih 11 mesecih letos je bil znesek medletno skoraj 70 odstotkov višji. "Ob tem so znatno nižji od načrtovanih v rebalansu predvsem prihodki od sredstev EU," opozarjajo v fiskalnem svetu. V primerjavi z lanskim letom so se v prvih 11 mesecih prihodki v državni proračun povečali za 12 odstotkov.

Skupni odhodki so bili v prvih 11 mesecih letos 6,1 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani, in sicer predvsem zaradi ukinitve kovidnih pomoči. V prvih 11 mesecih lani so odhodki znašali 2,63 milijarde evrov, v enakem obdobju letos pa 716 milijonov evrov.

Brez učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa so bili odhodki v prvih 11 mesecih letos medletno desetino višji. Najbolj so se povečali odhodki za investicije, ki so v prvih 11 mesecih znašali 1,13 milijarde evrov. Za uresničitev projekcije v rebalansu bi moralo biti decembra realiziranih še za 793 milijonov evrov investicij, kar pa ni realno. "To potrjuje našo oceno, da so bile investicije tudi v rebalansu načrtovane v nepotrebno visokem obsegu, ki ne bo realiziran," sporočajo iz fiskalnega sveta.

Drugi pomemben dejavnik rasti porabe so višji transferji posameznikom in gospodinjstvom, predvsem zaradi zakonsko predpisane uskladitve z lansko inflacijo. "Decembra bi morali biti socialni transferji za realizacijo projekcije v rebalansu medletno nižji za kar okoli 60 odstotkov," ocenjuje fiskalni svet. "To ni realistično in predstavlja nadaljevanje prakse podcenjevanja te kategorije porabe pri proračunskem načrtovanju."

Brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje je presežek državnega proračuna v prvih 11 mesecih znašal 298 milijonov evrov.