Bo Mesec poskrbel za ugodnejše davke pri delavskem solastništvu?

V okviru ministrstva za delo bo zaživel direktorat za ekonomsko demokracijo, je napovedal minister za delo Luka Mesec. Ta naj bi bil zadolžen za pripravo zakona, ki bi olajšal vzpostavitev sheme solastništva zaposlenih. Prav tako naj bi direktorat po ministrovih besedah oblikoval finančni mehanizem, prek katerega se bodo financirali odkupi deležev s strani delavcev. 

Kdaj bo direktorat ustanovljen, ni povsem jasno, je pa minister za delo sredi oktobra dejal, da se bo to zgodilo z novim letom.

Po raziskavah podjetja v lasti zaposlenih rastejo do deset odstotkov hitreje, so bolj odporna v času kriz in odpuščajo do štirikrat manj delavcev. "Slovenija ima priložnost, da je četrta država na svetu (za ZDA, Združenim kraljestvom in Kanado), ki bi z zakonom podprla slovensko različico t. i. 'ESOP' modela," so sporočili iz Inštituta za ekonomsko demokracijo, ki se s tovrstnim modelom ukvarja že nekaj let.

Trenutna zakonodaja neoperativna

"ESOP" je kratica za angleški izraz "employee stock ownership plan". Gre za opcijsko nagrajevanje zaposlenih, kar slovenska zakonodaja sicer že pozna. "Poznamo Zakon o udeležbi delavcev v dobičku, ki podjetjem omogoča izplačilo dobička zaposlenim. Tistim, ki kotirajo na borzi (v Sloveniji jih je nekaj čez 30), omogoča tudi delitev dobička v obliki delnic, a je zakon povsem neoperativen. Morda ga uporablja okrog deset podjetij," je pred časom za Bloomberg Adria dejal Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Tako večini podjetnikov, ki želijo zaposlene vključevati v solastništvo, preostane le improvizacija. 

"Resne podpore ni, predvsem so take sheme (davčno) drage," je jasen Gonza. Kot nadaljuje, so na inštitutu leta 2020 napisali zakon, ki bi postavil model solastništva po ameriškem in britanskem vzoru. "Poskušali bomo sodelovati z Golobovo vlado, da bo zakon sprejet v začetku leta 2023," je konec junija napovedal Gonza.

Kot pravi, je pomembno, da država vzpostavi primerno spodbudno okolje, predvsem z vidika davčnih olajšav, nepovratnih sredstev za razvoj podpornega okolja in finančnih mehanizmov, ki bi zagotavljali dolžniški kapital za delavske odkupe. 

Ugodnejša davčna obravnava?

Z neugodno davčno obravnavo podeljevanja delniških opcij se je spopadla že Janševa vlada. Ta je v svoji dohodninski reformi določila, da so nagrade v delniških opcijah obdavčene tretjino manj, kot so bile pred tem. Tako lahko delavci ob izpolnjevanju določenih pogojev uporabijo znižano davčno osnovo od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih zaposleni dosežejo ob izvršitvi opcij. Znižana davčna osnova je bila uvedena z začetkom leta in znaša 65 odstotkov siceršnje davčne osnove, ki je razlika med tržno ceno deleža in opcijsko ceno, ki jo je za pridobitev deleža plačal zaposleni.

Torej, če poenostavimo, se ob unovčitvi opcije z dohodnino in prispevki kot boniteta obdavči 65 odstotkov razlike med tržno in nakupno vrednostjo delnic. Pred tem je bilo pri nas takšno nagrajevanje obdavčeno toliko kot navadne plače. Golobov zakon, ki je sicer določene dele Janševe dohodninske reforme povozil, se tega dela zakona ne dotika, tako da nekoliko ugodnejša davčna obravnava opcijskega nagrajevanja ostaja v uporabi.

Reševanje lastniške strukture?

Čeprav slovenska davčna zakonodaja ni najbolj prijazna do tovrstnega modela solastništva, je v Sloveniji vse več podjetij, ki so v lasti delavcev. Med njimi so denimo Domel, največje slovensko podjetje v lasti zaposlenih, Dewesoft, CosyLab, M-Tom, Gorenjski glas in Datalab. 

Tudi Mesec je ob predstavitvi novega direktorata izpostavil prav podjetje Domel, ki ga vodi Matjaž Čemažar. Tam so pred leti po Meščevih besedah del menedžmenta in zaposleni odkupili del podjetja, a je danes zaradi upokojitev skoraj polovica vseh lastnikov zunaj njega. "Domelu preti nevarnost, da bodo zunanji lastniki sčasoma postali večinski lastniki, pri čemer si ti, v nasprotju z zaposlenimi, želijo predvsem visokih dividend, ne pa višjih plač in boljših delovnih razmer," je izpostavil minister za delo.

Direktorat naj bi tako reševal tudi problem nasledstva slovenskih podjetij, saj odkup podjetja s strani zaposlenih po vzoru sheme ESOP prepreči potencialni odkup s strani tujih lastnikov.