Nemška vlada je sporočila, da bo na podlagi zaveze iz koalicijske pogodbe legalizirala gojenje, prodajo in nakup kanabisa – psihoaktivnih vršičkov rastline konoplje. S tem se pridružuje valu legalizacije, ki se je začel v Združenih državah Amerike (ZDA); slovenska vlada česa takšnega zaenkrat ne načrtuje.
Vlada Olafa Scholza je v sredo potrdila predlog zakona, ki bo v Nemčiji legaliziral rekreativno uporabo kanabisa. Polnoletnim osebam bosta po predlogu dovoljena nakup in posedovanje do 30 gramov zelenih vršičkov, prodaja katerih bo omogočena zgolj v posebnih trgovinah. Prav tako bodo lahko državljani doma gojili do tri konopljine rastline za osebno uporabo.
Nemška vlada želi z legalizacijo rekreativne uporabe kanabisa omejiti črni trg in državni blagajni zagotoviti nov vir financiranja. Predlog mora pred nadaljevanjem postopka odobriti še Evropska komisija, ki bo preverila, ali je skladen z evropskim pravnim redom. Nemški minister za zdravje Karl Lauterbach je optimističen in meni, da bi lahko nova ureditev zaživela že v začetku prihodnjega leta, poroča Bloomberg. Medicinsko uporabo kanabisa je Nemčija legalizirala že leta 2016.
Finančni učinki novega predloga še niso znani, za primerjavo pa lahko vzamemo okolja, kjer takšna ureditev že obstaja. V ameriški zvezni državi Kolorado, ki ima šest milijonov prebivalcev in kjer so rekreativno uporabo kanabisa uzakonili leta 2014, industrija kanabisa na leto v blagajno zvezne države prispeva 384,5 milijona ameriških dolarjev – večina tega denarja se vlaga v javno šolstvo in zdravstvo.
Slovenija zaostaja, ker ni prave politične volje
V Sloveniji je dovoljena pridelava in prodaja derivatov industrijske konoplje – to je tista različica, katere vršički vsebujejo minimalno količino psihoaktivne substance THC. Industrijska konoplja se uporablja v prehrani, gradbeništvu, kozmetiki in na mnogih drugih področjih. Njene vršičke, ki se med drugim uporabljajo za pripravo čaja in tudi za kajenje, je možno kupiti celo na nekaterih bencinskih črpalkah. Uporabnikom je namreč všeč blagodejen učinek sestavine CBD, ki ni psihoaktivna.
Nekoliko bolj zaostrena pa je zakonodaja na področju kanabisa z visoko vsebnostjo THC. Posedovanje in gojenje manjših količin za osebno uporabo je obravnavano kot prekršek, gojenje večjih količin in prodaja pa kot kaznivo dejanje. Takšno ureditev imamo po zaslugi sodne prakse in ne zakonodaje, ki se verjetno tudi v mandatu te vlade na bo spremenila.
V kolacijski pogodbi vlade Roberta Goloba je namreč zapisano le, da bo sprejela "podzakonske akte za pridelavo in predelavo ter nadzorovano rabo konoplje v medicinske namene", njeno pridelavo pa bi organizirala država.
Toda čisto mogoče je, da bo – tako kot prejšnje levosredinske vlade – požrla svojo obljubo do volivcev. "Zaenkrat konkretnega predloga za legalizacijo medicinske uporabe kanabisa še nimamo na mizi. Lahko, da ga bomo obravnavali v sklopu priprave nacionalnega programa na področju drog za obdobje prihodnjih osem let," nam je povedal Jurij Anžin, član Komisije Vlade RS za droge in predsednik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti.
Glede legalizacije rekreativne uporabe kanabisa pa Anžin pravi, da manjka prave politične volje in tudi strokovnih javnih razprav, ki bi pripomogle k doseganju konsenza med deležniki. "Medicinska stroka je na tem področju še vedno razdeljena, o motivih za to pa ne želim špekulirati," dodaja Anžin.