Davčni zakoni v državni zbor: Sprememba le pri normirancih

Vlada je na včerajšnji dopisni seji potrdila predloge novel petih davčnih zakonov. "Pri pripravi predlogov davčnih sprememb smo v luči izjemno zaostrenih in nepredvidljivih razmer iskali ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi za naslavljanje draginje ter (pre)velikim izpadom proračunskih prihodkov," pravijo na vladi.

Predloge so zdaj poslali v obravnavo v državni zbor, pri čemer bodo zakon o dohodnini, trošarinah in davčnem potrjevanju računov obravnavali po nujnem postopku.

Novost v primerjavi s predlogi, ki jih je vlada začela obravnavati v četrtek, je ta, da se pri "polnih" normirancih priznani normirani odhodki znižujejo na mejo 35 tisoč evrov prihodkov in ne na 25 tisoč evrov.

Kot poudarja vlada, bodo zaposleni z minimalno in povprečno plačo ter tisti, ki prejamjo plačo v višini vse do petkratnika povprečne plače, glede na letošnje leto prihodnje leto prejeli višje neto dohodke. Kot smo že poročali, so vladni predlogi naslednji:

• Višino splošne olajšave dvigujejo na pet tisoč evrov, odpravljajo pa postopno zvišanje na 7.500 evrov.
• Zvišujejo skupni dohodek, do katerega se prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16 tisoč evrov.
• Uvajajo olajšavo za mlade. Davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja bo za vse do dopolnjenega 29. leta starosti znašala tisoč evrov v davčnem letu.
• Davčno stopnjo v zadnjem, petem dohodninskem razredu s sedanjih 45 zvišujejo na 50 odstotkov.
• Odpravljajo mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov.
• Pri plačilu za poslovno uspešnost uvajajo dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo (izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu) in odpravljajo možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka v višini povprečne plače delavca (ohranjajo pa splošno višino neobdavčenega dela do povprečne mesečne plače zaposlenih v državi).
• Pri pogojih za vstop v sistem normiranih odhodkov, ki je vezan na obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe, oziroma obstoj v tem sistemu podaljšujejo obdobje nepretrgane vključenosti v zavarovanje na devet mesecev in vezano na višino prihodkov zavezanca znižujejo višino priznanih normiranih odhodkov.
• Pri normirancih za tiste s prihodki do 35 tisoč evrov ne spreminjajo ničesar, za tiste nad to mejo pa priznane normirane odhodke znižujejo na 40 odstotkov.
• Pri 'popoldanskih' normirancih priznane normirane odhodke znižujejo na 40 odstotkov.  
• Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem stopnjo dohodnine določajo v višini 25 odstotkov, medtem ko je do zdaj veljala 15-odstotna stopnja, višine priznanih normiranih stroškov pa ne spreminjajo.
• Odpravljajo možnost, da se davčni zavezanec odloči o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo.
• Spreminjajo pogoje in višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

 

Medtem ko je o nekaterih predlaganih davčnih spremembah vlada s socialnimi partnerji dosegla soglasje, pa tega ni, ko gre za predlagane spremembe dohodninske zakonodaje. Delodajalci so tako danes vlado spet pozvali, naj posege v zakon o dohodnini umakne iz postopka in jih odloži do prihodnjega leta, ko na ministrstvu napovedujejo obsežnejšo davčno reformo za izboljšanje poslovnega okolja.

Ponovno obvezno izročanje računov

Vlada je predlagala tudi novelo Zakona o trošarinah, s katero želi omiliti posledice visokih cen energentov za kmetijski in gozdarski sektor. S predlogom novele Zakona o finančni upravi pa odpravljajo določbe, uvedene z zadnjo novelo tega zakona, predvsem v delu, ki predstavlja odstop od sistemske ureditve, za katerega ni izkazan utemeljen razlog (primer: ukinjata se poseben položaj direktorjev finančnih uradov in kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka). 

S predlogom novele Zakona o davčnem potrjevanju računov se ponovno uvaja obveznost izročanja izdanih računov dobaviteljev blaga in storitev ter obveznost prevzema in zadržanja računa kupca. "To je eno od ključnih orodij za obvladovanje sive ekonomije in za zavarovanje pravic kupcev, vključno z možnostjo nadzora nad vsebino računa in uveljavljanja reklamacije," meni vlada.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar