V Gospodarski zbornici Slovenije so se po temeljiti analizi odzvali na davčne spremembe, ki jih je predlagala vlada Roberta Goloba. Nekatere spremembe podpirajo, predvsem dvig splošne davčne olajšave, ne strinjajo pa se z dvigom obdavčitve najemnin in neučinkovitim ukrepanjem na področju normirancev.
GZS si je vzel nekaj dni za preučitev vplivov davčnih sprememb, v sporočilu za javnost pa so se odzvali nanje. Med spremembami, s katerimi se strinjajo, je dvig dodatne splošne olajšave na 15.000 evrov, saj bo ukrep učinkovit v boju z draginjo pri posameznikih na nizko plačanih delovnih mestih. "Dvig olajšave za mlade vidimo kot spodbudo za prehod mladih v delovna razmerja. Namesto dveh višin predlagamo enotno posebno olajšavo za vse mlade do 29. leta v višini 1000 evrov," so zapisali v sporočilu.
Po drugi strani so razočarani z dvigom splošne olajšave za 500 evrov, kar je pol manj, kot je predvidevala davčna ureditev prejšnje vlade. To bo imelo vpliv na potrošnjo in posledično na gospodarsko rast, ki bo v naslednjem letu velik izziv. "Tudi odprava avtomatske indeksacije višin olajšav efektivno obremenjuje obdavčitev vseh plač, tudi najnižjih, saj bo prirast plač kot posledica inflacije v letu 2022 zaradi tega bolj obdavčen," so obrazložili. Kot rešitev predlagajo avtomatsko indeksacijo pri manj kot dvoodstotni inflaciji, ob od dvo do štiriodstotna inflaciji predlagajo 90 odstotno indeksacijo, pri višji pa 80 odstotno indeksacijo.
Normiranci, obdavčenje najemnin in nagrade ostajajo problematične
Dvig davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu in ponovno spremembo davčne obravnave nagrade iz naslova poslovne uspešnosti na GZS ocenjujejo kot korak nazaj pri zagotavljanju primerljivih pogojev z evropskimi gospodarstvi. S tem se bo spodbudil beg podjetij in posameznikov v tujino, trpela pa bo davčna blagajna, opozarjajo. Se pa strinjajo z možnostjo izplačevanja nagrad dvakrat letno.
Ob tem so opozorili, da davčne spremembe ne rešujejo problema normirancev, ki pa naj bi bili sistemsko rešeni z večjo davčno reformo, ki naj bi v veljavo stopila v začetku leta 2024, kar pri GZS pozdravljajo. Ne strinjajo se niti s ponovnim dvigom stopnje dogodnine pri dohodkih oddajanja premoženja v najem s 15 na 25 odstotkov, saj se bo tako le še krepila siva ekonomija.
Vlada pri dohodkih iz kapitala predlaga ponovno uvedbo obdavčenja izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oz. deležev družbe kot dividend. Na zbornici podpirajo ohranitev dosedanje ureditve, ki povečuje možnost za delavsko lastništvo v podjetjih, podjetja pa posledično ostajajo v domačih rokah. Kot kompromisno rešitev pa predlagajo omejitev možnosti prodaje lastnih deležev na 10 odstotkov, kolikor lahko znaša odstotek lastnih delnic pri delniških družbah.
Za lažje spopadanje državljanov z draginjo tudi v drugih državah sprejemajo ukrepe, denimo v Nemčiji so se reševanja lotili z velikimi davčnimi olajšavami, ki bodo povečale kupno moč prebivalstva, medtem ko bodo v Sloveniji napovedani ukrepi predvidene davčne olajšave prepolovili.
.webp){kind=icon}
