.webp){kind=icon}
Evropska komisija namerava nadaljnje ukrepe za zajezitev energetske krize razkriti čez slab teden dni – 28. septembra –, navajajo Bloombergovi neuradni viri. Takrat bodo objavili dokument s podrobnostmi glede prihodnjih korakov za zmanjšanje nihajnosti cen na energetskih trgih, povečanje likvidnosti in znižanje porabe zemeljskega plina.
Čeprav nekatere države članice pozivajo k uvedbi kapice na cene plina, komisija glede na Bloombergove neuradne vire prihodnji teden ne namerava predlagati takšne uredbe. Podrobneje naj bi predstavili le predloge za morebitno ukrepanje, pravijo neimenovani viri.
Vlade od komisije zahtevajo rešitve za ublažitev krize na evropski ravni. Gradili naj bi na predhodno predlaganem intervencijskem svežnju, ki ga je v zadnjem govoru pred Evropskim parlamentom predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Preberi še
Nemčija dosegla dogovor o nacionalizaciji Uniperja
Poleg nacionalizacije največjega nemškega trgovca s plinom država razmišlja o prevzemu še dveh drugih energetskih podjetij.
20.09.2022
Damijan: 'V Evropi imamo zgrešen model regulacije cen energentov'
O energetski krizi in prihodnosti Evrope smo se pogovarjali z ekonomistom in profesorjem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Jožetom P. Damijanom.
17.09.2022
Kaj je prva dama Evrope glede energetske krize predlagala komisiji?
Ursula von der Leyen je danes Evropski parlament pozvala k radikalnim korakom za zajezitev energetske krize.
14.09.2022
Nemčija s kapico na cene elektrike, jamstvi za posojila
Državni sklad bo energetskim podjetjem omogočil jamstvo za posojila v višini 67 milijard evrov.
13.09.2022
Po njenih besedah naj bi uvedli dodatno začasno dajatev za "nepričakovane" dobičke naftnih in drugih družb, določili zgornjo ceno električne energije in uvedli obvezno zmanjšanje porabe energije ob določenih urah.
O predlogih bodo države razpravljale na ministrskem srečanju 30. septembra, ko naj bi določili akcijski načrt. Energetska kriza bo tudi ključna tema neformalnega srečanja voditeljev Evropske unije (EU) 7. oktobra v Pragi in četrtletnega vrha 20. in 21. oktobra v Bruslju.
Največja dilema pri postavitvi zgornje cene plina
Več kot polovica evropskih držav je pozvala k omejitvi cen plina, a se ob tem krešejo mnenja, na kakšen način se tega lotiti. Italija podpira ukrep postavitve kapice na fizične in finančne transakcije na vseh vozliščih EU, Grčija podpira postavitev zgornje meje na nizozemskem vozlišču, ki je referenca za evropske cene plina, medtem ko želi Poljska omejiti ceno plina, uvoženega od ruskih dobaviteljev.
Države, ki nasprotujejo omejitvi cen plina, pravijo, da bi taka poteza dejansko spodbudila večjo porabo plina v času, ko EU želi zmanjšati njegovo porabo.
V internem dokumentu v začetku tega meseca je komisija ocenjevala možnosti, da bi vzpostavila nadzor nad gibanjem terminske pogodbe na plin na nizozemski borzi (TTF), s čimer naj bi se izognili nestanovitosti trga. Kot zadnjo možnost v primeru motenj v oskrbi pa bi lahko EU raziskala tudi začasno vezavo TTF na azijsko referenčno vrednost JKM kot neke vrste dinamično omejitev, je razvidno iz dokumenta, ki ga je pridobil Bloomberg.
Komisija je razmišljala tudi o vzpostavitvi središča EU, ki bi prejemalo poročila o vseh končnih cenah uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina. To naj bi bila skupna nakupovalna platforma bloka, prostovoljni mehanizem za povečanje pogajalske moči sodelujočih držav članic za zagotovitev nižjih cen.
Ne glede na odločitev komisje bo Nemčija "po hitrem postopku" uvedla cenovno kapico na cene elektrike, da razbremeni potrošnike in podjetja, ki se spopadajo z astronomskimi stroški elektrike, je dejal kancler Olaf Scholz. Obenem namerava država uporabiti sklad iz časov pandemije, ki bo energetskim podjetjem v težavah nudil jamstvo za posojila v višini 67 milijard evrov.
