Novo povišanje bonitetne ocene Slovenije

Slovenija je dobila novo mednarodno potrditev finančne stabilnosti. Bonitetna agencija Morningstar DBRS (MDBRS) je državi zvišala oceno z A (visoko) na AA (nizko), Standard & Poor’s (S & P) pa je Slovenijo pred dobrim mesecem dni ponovno ocenila z AA in ji pripisala stabilne obete. Oceni prihajata v času, ko se slovenski javni dolg hitro približuje ravni pred pandemijo, reformna prizadevanja pa so po ocenah tujih institucij vidno okrepila srednjeročno vzdržnost javnih financ.

MDBRS je ob zvišanju ocene izpostavila predvsem učinek nedavno sprejetih strukturnih reform, ki naj bi izboljšale fiskalno vzdržnost v prihodnjih letih. Agencija napoveduje, da bo gospodarska rast v povprečju petih let znašala 2,4 odstotka, fiskalni primanjkljaj pa naj bi ostal pod mejo treh odstotkov BDP.

Takšna kombinacija solidne rasti in zmernih primanjkljajev naj bi stabilizirala javni dolg na ravni med 60 in 70 odstotki BDP, kar krepi finančno odpornost države. Ključni razlogi za višjo oceno so po oceni MDBRS "preudarna fiskalna politika, učinkovito upravljanje dolga ter ugodna plačilna bilanca".

Podobno sliko kaže tudi ocena S & P, ki Sloveniji pripisuje stabilne obete. Agencija pričakuje, da bosta domače povpraševanje in prožen trg dela v prihodnjih dveh letih podpirala gospodarsko rast, ki bo le malo pod dvema odstotkoma. S & P med ključne prednosti uvršča napredek pri pokojninski reformi in dejstvo, da Slovenija vzdržuje nizko raven zunanjega dolga in ponavljajoče se presežke tekočega računa. Pomemben dejavnik rasti ostajajo tudi javne investicije, med njimi poplavna obnova in projekti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.

Tudi Fitch poudaril hitro zniževanje dolga

Slovenska fiskalna slika se je izboljšala tudi v očeh agencije Fitch, ki Sloveniji sicer pripisuje bonitetno oceno A, vendar posebej poudarja hitro zniževanje državnega dolga. V letu 2024 je dolg padel na 66,6 odstotka BDP, kar je znatno nižje kot vrh pandemije leta 2020, ko je znašal 80,2 odstotka. Do leta 2029 naj bi se – ob stabilni rasti in uravnoteženem primarnem saldu – približal 60 odstotkom BDP. Fitch poudarja, da Slovenija razpolaga z visokimi depoziti, ki predstavljajo okoli 15 odstotkov BDP, kar državi daje eno najmočnejših likvidnostnih varoval med državami s podobno bonitetno oceno.

Agencija Fitch v oceni posebej izpostavlja reforme, ki so bile sprejete v zadnjem obdobju. Med najpomembnejšimi navaja pokojninsko reformo in reformo plačnega sistema v javnem sektorju, ki naj bi srednjeročno stabilizirala stroške dela in zmanjšala sistemske pritiske na javne finance zaradi staranja prebivalstva. Vendar pa Fitch opozarja, da časovnica dodatnih davčnih reform za zdaj ostaja nejasna, zato niso vključene v osnovni scenarij.

V gospodarskem delu napovedi Fitch opaža začasno upočasnitev rasti – v prvi polovici leta 2025 je ta znašala le 0,1 odstotka – a pričakuje, da se bo gibanje obrnilo že v letu 2026, ko naj bi rast pospešila na 2,6 odstotka. K okrevanju naj bi prispevali višji realni dohodki gospodinjstev, izboljšanje zunanjega povpraševanja in nadaljnji investicijski cikel, povezan s poplavno obnovo ter evropskimi sredstvi.

Kljub razlikam v metodologiji vse tri bonitetne hiše ugotavljajo, da je slovenska fiskalna politika v zadnjih letih postala bolj predvidljiva in usmerjena v zniževanje dolga. To se odraža tudi na obvezniškem trgu, kjer Slovenija – kljub višji povprečni bonitetni oceni kot Hrvaška – izdaja dolg po podobnih obrestnih merah kot soseda. Strokovnjaki pojasnjujejo, da vlagatelji poleg ocen upoštevajo še makroekonomsko sliko, likvidnost obveznic in trenutne tržne razmere, ki lahko začasno izravnajo razlike med državami.

Zvišanje bonitetnih ocen Slovenije tako potrjuje krepitev fiskalne vzdržnosti, napredek ključnih reform in robustno makroekonomsko podlago, ki državo postavlja v ugoden položaj pred izzivi, ki jih lahko prinesejo globalni gospodarski premiki v naslednjih letih.