Skupina G20 morda na koncu svojega cikla?

V Južni Afriki se je danes začel Vrh skupine 20 gospodarsko najpomembnejših držav na svetu, na katerem bosta v ospredju vprašanje odpisa dolgov državam v razvoju in boj proti globalni neenakosti. V Johannesburgu ni nekaterih največjih imen sveta, vključno s predsedniki ZDA, Kitajske in Rusije. Pomisleke glede prihodnosti te skupine pa je z javnostjo delil francoski predsednik Emmanuel Macron.

"Prvič se srečujemo na afriški celini, kar je pomemben mejnik v življenju skupine G20," je dejal francoski predsednik v uvodnem nagovoru in nadaljeval: "Toda obenem moramo priznati, da je G20 morda na koncu svojega cikla." Po njegovih besedah je ogrožen celo obstoj skupine.

Kot primere je navedel odsotnost ZDA, nezmožnost branjenja humanitarnega prava ter ogroženo suverenost nekaterih držav, kot je Ukrajina, kar naj bi terjalo nujno, skupno angažiranje. "Težko se poenotimo pri odzivu na geopolitične krize," je poudaril Macron.

Vrh skupine G-20 v Johannesburgu razkriva, kako globoko razdeljen je postal svet v času največjih geopolitičnih pretresov po koncu hladne vojne. Srečanje, ki ga letos prvič bojkotirajo ZDA, medtem ko je Rusija poslala le nižjega predstavnika, poteka v ozračju nezaupanja, diplomatskih odgovorov in vse glasnejših opozoril o usihanju mednarodnega multilateralizma.

Ruski predsednik Vladimir Putin se srečanja voditeljev G-20 ni udeležil že od leta 2019, že prej pa med zahodnimi voditelji ni bil dobrodošel. Leta 2014 so ga na vrhu v avstralskem Brisbanu zaradi agresije v vzhodni Ukrajini in na Krimu vidno ignorirali, zato je srečanje predčasno zapustil.

Letos je Moskva v Južno Afriko poslala Maksima Oreškina, Putinovega ekonomskega svetovalca in namestnika vodje kabineta, ki je v kratkem govoru izpostavil razpoke med razvitimi državami in državami v razvoju. Invazije na Ukrajino ni omenil; namesto tega je govoril o domnevni korupciji v Ukrajini in o tem, koliko mednarodne finančne pomoči prejema Kijev.

Tudi nemški kancler Friedrich Merz je v uvodnem nastopu opozoril na eksistenčno krizo skupine: "Biti del G-20 pomeni nositi odgovornost, a trenutno je vojna v Ukrajini naš največji izziv." Kljub temu so v skupni deklaraciji vojno komaj omenili. 

Evropski voditelji usklajujejo odziv na ameriški načrt

Evropski voditelji skušajo na robu vrha uskladiti odziv na ameriško-ruski mirovni predlog, ki od Ukrajine zahteva velike ozemeljske in politične koncesije Moskvi. Predlog, ki ga je Moskva pozdravila, v Kijevu pa označujejo kot ultimativni poseg v suverenost države, naj bi Ukrajini nalagal, da prizna ruski nadzor nad Krimom, Doneckom in Luganskom, se odpove članstvu v Natu ter drastično zmanjša velikost vojske.

Zelenski, ki se doma sooča s korupcijskim škandalom, je v petkovem nagovoru poudaril: "Ukrajina je pred eno najtežjih odločitev v naši zgodovini – izgubiti dostojanstvo ali izgubiti ključnega partnerja."

Evropske članice vidijo eno svojih ključnih vzvodov v finskem predsedniku Alexandru Stubbu, ki uživa naklonjenost Trumpa in velja za enega redkih evropskih politikov, ki lahko z njim redno komunicirajo. Stubbova država je po ruski invaziji vstopila v Nato in ima najdaljšo kopensko mejo z Rusijo med vsemi članicami zavezništva, zato velja za enega od ključnih zahodnih glasov v odnosih z Moskvo.

Vzporedno z razpravami v dvorani je potekalo tudi več dvostranskih srečanj. Kanadski premier Mark Carney je po sestanku z Macronom poudaril, da mora vsak mirovni dogovor vključevati Ukrajino, spoštovati njene temeljne interese in zagotoviti varnostna jamstva. Kanada bo, kot je dejal, še naprej sodelovala pri iskanju "pravičnega in trajnega miru".

Medtem ko voditelji govorijo o reformi globalnih institucij, geopolitičnih razkolih in prihodnosti Ukrajine, je vrh v Johannesburgu prinesel predvsem eno sporočilo: G-20, nekoč ključni forum za reševanje svetovnih izzivov, se vse težje spopada s svojo nalogo. Odsotnost ZDA, krepitev držav BRICS, razdeljenost Evrope ter agresivna drža Rusije ustvarjajo vtis, da se svetovno voditeljstvo seli drugam in da je era, v kateri je G-20 oblikovala globalni konsenz, morda res tik pred koncem.