Mikro stanovanja: V Ljubljani 16 kvadratov naprodaj za 11 tisoč evrov

Ponudba mikro stanovanj, velikih do 20 kvadratnih metrov, je klavrna, zgolj 23 oglasov smo našli na nepremicnine.net, od tega devet v Ljubljani in sedem na Obali. Najmanjše stanovanje meri zgolj 14 kvadratnih metrov in je naprodaj v Šiški v Ljubljani po oglaševani ceni 65 tisoč evrov, torej 4.643 evrov za kvadratni meter.

To pa ni najdražje stanovanje na sicer skromnem seznamu. V središču Ljubljane se prodaja 16,4 kvadratnega metra veliko stanovanje za 180 tisočakov, kar nanese skoraj 11 tisoč evrov za kvadratni meter. V oglasu piše, da je razporeditev "izredno funkcionalna" ter, da je "zaradi izjemne lokacije in dobrih povezav primerno tudi za investicijo". V Izoli pa smo našli stanovanje, veliko 18,6 kvadratnega metra za 150 tisočakov, kar nanese dobrih osem tisočakov za kvadratni meter. Še enkrat poudarimo, da gre za oglaševane cene, ki morda na trgu ne bodo dosežene. 

 

 

Cena tovrstne nepremičnine je nižja, kar pomeni, da si jo lahko privošči večje število ljudi, posledično pa se tudi hitreje proda, razmišlja Nejc Mlakar iz Mreže nepremičnin. Na našem seznamu je 11 stanovanj, katerih cena presega 100 tisoč evrov. Povprečna oglaševana cena teh mikro stanovanj v Ljubljani je 5.688 evrov, na Obali pa skoraj sedem tisočakov. Pri večini od teh stanovanj je potrebna prenova.

"Cene teh stanovanj na kvadratni meter so relativno visoke, vendar ne absurdno visoke gledano nominalno," komentira cene mikro stanovanja v Ljubljani Boris Veleski iz Mreža & partnerji. "Tu in tam se znajdejo takšna stanovanja tudi v naši ponudbi, vendar ne prav pogosto." Večina teh stanovanj so bila v preteklosti sobe oziroma stanovanja v samskih domovih in se jim morda še vedno drži neka stigma, meni Veleski.  

nepremicnine.net

 

Mikro stanovanja so priljubljena zlasti v metropolah, kjer so ljudje navajeni živeti na manjših kvadraturah, razmišlja Aleš Železnik iz RNC Nepremičnine. Sam izkušenj s prodajo takšnih stanovanj nima. Če so mikro stanovanja trend v tujini, pa Mlakar pri nas tega ni zaznal, saj "trend pomeni nekaj, kar lahko izbiramo oziroma je dosegljivo večjemu številu ljudi, pri nas pa nepremičnin pod 20 kvadratnih metrov ni v izobilju".

Kdo so kupci

​Takšna stanovanja imajo več potencialnih kupcev, predvsem zato, ker si večjega ne morejo privoščiti ali pa kupujejo stanovanje kot naložbo, razmišlja Mlakar. V večini primerov so to prehodna stanovanja, ali stanovanja, namenjena študentom, opaža Veleski. Kupci teh stanovanj so ponavadi samske osebe. "Za takšna stanovanja se odločajo tudi starejše osebe, ki ne želijo biti v domu za upokojence. Ta manjša stanovanja so lažje obvladljiva in cenejša za vzdrževanje," še opaža nepremičninski posrednik.

Gradimo večja stanovanja, a to se bo spremenilo

"Nepremičninski trg je bil vedno natrpan z majhnimi stanovanji. Stavbe z manjšimi stanovanjskimi enotami so investitorji gradili v 50., 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Ko pa se je začela množična gradnja, je malokdo gradil stanovanja z manj kot 70 kvadratih metrov, kaj šele garsonjere velikosti 20, 40 ali 50 kvadratnih metrov," pravi nepremičninska posrednica Kaća Lazarević za srbski portal Bloomberg Adria. Kolegi iz sestrske redakcije so namreč odkrili 10 kvadratnih metrov veliko stanovanje, ki se v Zemonu prodaja za 52 tisočakov.

Da so investitorji osredotočeni na gradnjo večjih stanovanj, podpira tudi statistika. Površina vseh dokončanih stanovanj je v letu 2023 v povprečju merila 121 kvadratnih metrov, kar je 10 kvadratnih metrov manj kot leto prej. V enostanovanjskih stavbah je bilo največ stanovanj pet- ali večsobnih, v večstanovanjskih stavbah pa trisobnih, kaže statistika.

Tudi živimo v večjih stanovanjih. Iz popisa leta 2021 je razvidno, da 25 odstotkov Slovencev živi v stanovanjih, velikih od 60 do 80 kvadratnih metrov, kar 46 odstotkov pa v stanovanjih večjih od 80 kvadratnih metrov. Mikro stanovanj je tako na ravni države kot v Ljubljani le za vzorec – 3,4 odstotka v Ljubljani, na ravni države pa še manj, le 2,4 odstotka, kažejo podatki statističnega urada. 

Na ravni občin je bilo največ stanovanj dokončanih v občini Ljubljana (797), sledili sta Novo mesto (282) in Maribor (163). V drugih občinah je bilo dokončanih manj stanovanj.  

Investitorji zdaj ugotavljajo, da se jim bo v prihodnje bolj splačalo graditi manjše enote, saj je za velika stanovanja omejeno število kupcev, opažajo nekateri sogovorniki. "Zaradi vse višjih cen se zna zgoditi, da bo teh mikro stanovanj tudi pri nas vse več," dodaja Veleski. To potrjuje tudi statistika, saj gradimo vse manjša stanovanja, kar prikazuje spodnji graf. Če je bila povprečna velikost stanovanja leta 2017 150 kvadratnih metrov, je bila v letu 2023 kvadratura stanovanj za 15 odstotkov manjša, torej 128 kvadratnih metrov. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar