"Zadnje štiri vlade so napovedovale rešitve na področju stanovanjske politike, a se ni spremenilo nič. Sedanja vlada je začela delati v pravo smer, a če ne bo sistemske rešitve, bo ostalo vse enako," pravi direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec.
Črtomir Remec je lani začel tretji mandat na položaju direktorja sklada. Pravi, da se v gradbeništvu dogajajo velike spremembe. Nekateri izvajalci so se v zadnjih letih specializirali za visoke gradnje, a imajo težave z delavci. Inflacija, višji stroški dela in materialov pa so močno podražili stanovanjsko gradnjo.
"Leta 2015, ko smo začeli graditi stanovanja na Brdu, končani so bili 2021, je bila gradbena cena kvadratnega metra okoli 900 evrov, danes neprofitnih stanovanj ne moremo zgraditi pod 1.700 evrov za kvadratni meter," pojasnjuje Remec. Dodaja, da je nujno treba urediti nove vire financiranja za tovrstna stanovanja. "Namera vlade je dobra, saj skladu in tudi lokalni skupnosti omogoča nadaljevanje že začetih in načrtovanje novih projektov."
Preberi še
Lani desetino manj gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe kot v 2022
Pri nestanovanjskih stavbah je bilo lani število izdanih gradbenih dovoljenj skoraj enako kot v 2022.
19.01.2024
Dunaj močno omejil kratkoročno oddajanje prek Airbnb. Kako bo pri nas?
Avstrijska prestolnica je močno omejila oddajanje nepremičnin za kratkoročno oddajanje turistom.
19.01.2024
Poiskali smo primere: Ko se nakupi z dražb zdaj prodajajo za trikrat več
Poiskali smo nepremičnine, ki so bile pred leti prodane na dražbah in zdaj znova iščejo lastnika. Kakšne so razlike v cenah?
18.01.2024
Prihaja korekcija cen nepremičnin v regiji Adria?
Cene nepremičnin v regiji Adria precej odporne na višje obrestne mere in druge dejavnike, ki po Evropi že povzročajo krizo.
16.01.2024
Zakaj se v Ljubljani premalo gradi?
Na vprašanje, zakaj se v Ljubljani, kjer primanjkuje nepremičnin v vseh segmentih, od stanovanj za trg do neprofitnih najemnih stanovanj, gradi premalo, Remec odgovarja: "Preprosto primanjkuje zemljišč, ki se ne razvijajo oziroma prepočasi."
Kot pojasnjuje, je Ljubljana poseben nepremičninski trg pri nas, popolnoma drugačna kot preostala Slovenija. "Najemniški trg bi se denimo zamajal, če bi na trg naenkrat prišlo vsaj dva tisoč takšnih stanovanj. Denimo nova soseska v Stanežičah ali pa v Bizoviku, kjer je dovolj veliko zemljišče za toliko stanovanj."
Kot poudarja Remec, je gradnja takšne soseske velik finančni zalogaj predvsem zaradi ureditve vse potrebne komunalne infrastrukture.
Na vprašanje, zakaj najemniških neprofitnih stanovanj ne zagotavlja en subjekt, namesto da investicije drobimo, od lokalnih stanovanjskih skladov, republiškega do DSU, odgovarja: "To je pač politika. Politika lahko obljublja in dela napake, pa nihče ne odgovarja. Vsaka aktualna oblast ima svoj pogled in spreminja, kar meni, da je treba spremeniti. Iz zgodovine lahko vidimo, da nekateri nekaj pač spreminjajo, kar je naredila prejšnja oblast. Pa ne, ker bi bilo slabo, temveč ker je pač sprejela prejšnja. To je narobe. Ni konsistentnosti!"
SSRS
'To je pač politika!'
Kakšno rešitev predlaga?
"Nepremičninski trg se da urediti le sistemsko. Torej s spremenjeno davčno, zemljiško in stanovanjsko politiko. Prvi dve sta predpogoj za tretjo," je jasen. Pravi, da ne vidi razloga, zakaj se nepremičnine prodajajo po nižji stopnji davka na dodano vrednost. "Izkušnje zadnjih let kažejo, da številni kupujejo stanovanja za shranjevanje denarja. In polovica teh stanovanj je danes praznih. Namen je stanovati v njih, ne pa ohranjati vrednosti denarja," je jasen Remec. Pojasnjuje, da bi višja stopnja marsikaterega odvrnila od nakupa.
Čas je za davek na nepremičnine
Remec meni, da je treba vendarle končno sprejeti davek na nepremičnine. "Zadnje štiri vlade, od Mira Cerarja, Marjana Šarca, Janeza Janše in Roberta Goloba, so ga obljubljale, a ostajamo pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Lobi, ki želi, da se na tem področji ne spremeni nič, je očitno zelo močan. Samo zaženejo znano mantro, da bodo z uvedbo nepremičninskega davka 'bogi' Slovenci, ki so vse življenje delali in se odpovedovali, po novem kaznovani z dodatnim davkom."
Remec poudarja, da bi bil smiseln takšen nepremičninski davek, ki za večino prebivalstva ne bi spremenil nič, bi pa tiste, ki imajo večje in dražje nepremičnine, pač obremenil bolj.
Robert Kaplan
Slovenija ni Avstrija!
Ne bi bilo enostavneje preslikati kakšnega uspešnega evropskega modela, ki dejansko deluje že desetletja? Remec pravi, da so zgledi v neposredni bližini dobri, a pač mi nismo oni.
"Pri stanovanjski politiki se pogosto govori o avstrijskem modelu, ki je izjemno uspešen. A mi nismo Avstrijci. Severni sosedje so, kar se tiče stanovanjske politike, lahko zgled. Imajo odličen vir financiranja, kjer sodelujejo vsi zaposleni, pa delodajalci pa zvezne dežele, ki omenjena prispevka podvoji."
Kot je poudaril, denimo na Dunaju spodbujajo vlagatelje, da zgradijo soseske na degradiranih območjih, ki pa po določenem obdobju postane ugledna soseska in se močno poveča kapitalski dobiček. "Tam je logika popolnoma drugačna."
Stanovanjski sklad bo do leta 2026 po Sloveniji zgradil okoli tri tisoč stanovanj, tisoč naj bi jih zagotovil ljubljanski stanovanjski sklad, preostalih tisoč pa preostale lokalne skupnosti.
.webp){kind=icon}
