.webp){kind=icon}
Tuje naložbe v hrvaške nepremičnine so lani dosegle rekordnih 897,8 milijona evrov, kažejo objavljeni preliminarni podatki Hrvaške narodne banke (HNB). To je 14 odstotkov več od 791 milijonov evrov iz leta 2021 in hkrati največ v zadnjih 30 letih, kolikor daleč segajo podatki centralne banke.
Rekord zaradi velikega povpraševanja po nepremičninah na Hrvaškem ni presenečenje. Poleg tega je na rekordno visoko vrednost zagotovo vplivala tudi rast cen. Hrvaški državni statistični urad (DZS) je pred dnevi objavil, da so se cene stanovanjskih nepremičnin lani v povprečju zvišale za 14,8 odstotka. Ob tem je stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, znašala 10,7 odstotka.
Ob upoštevanju rasti cen lahko ugotovimo, da so bili nakupi nepremičnin s strani tujcev na približno enaki ravni kot leta 2021. A številke vseeno kažejo na izjemno rast tujega zanimanja za hrvaške nepremičnine v zadnjih dveh letih. Pred letom 2021 je bilo rekordno leto 2020 z "le" 330 milijoni evrov tujih lastniških naložb v nepremičnine.
Zaradi načina zbiranja podatkov centralne banke se ne da sklepati, od kod prihaja največ naložb v hrvaške nepremičnine. Tradicionalno so največji investitorji na Hrvaškem Avstrijci, Nemci, Italijani, Madžari in Slovenci, a številne transakcije prihajajo posredno prek tretjih držav. Temu pritrjuje dejstvo, da je lani po statistiki HNB največji del od 816 milijonov evrov naložb prišel z Malte.
Prevzem evra dodaten plus
Z deseto obletnico vstopa Hrvaške v Evropsko unijo (EU) se 1. julija letos odpravljajo še zadnje omejitve pri nakupu kmetijskih zemljišč, zato ni nemogoče, da bo do konca letošnjega leta del tujih naložb odpadel tudi na ta segment.
Uvedba evra na Hrvaškem naj bi imela na tuje investitorje psihološki učinek, saj se posli že zdaj sklepajo v evrski valuti. "Nepremičnine na Hrvaškem bodo tujci plačevali v svoji valuti, kar poenostavlja transakcije, čeprav to niti do zdaj ni bil poseben problem," je pred časom izpostavil predsednik združenja za poslovanje z nepremičninami pri hrvaški gospodarski zbornici Dubravko Ranilović.
"Že zdaj je Hrvaška med Evropejci poznana kot 'avtodestinacija', brez mejne kontrole pa bi se povpraševanje po nakupu nepremičnin na obali še povečalo," napoveduje Ranilović. A prevzem evra in vstop v schengensko območje nista edina dejavnika, ki vplivata na hrvaški nepremičninski trg.
"Vsekakor moramo opozoriti, da samo dejstvo uvedbe evra in vstopa v schengensko območje ne bo odločilno za trg. Odločilne bodo gospodarske okoliščine, tako na Hrvaškem kot v svetu," je jasen Ranilović. Kot pravi, gre pri nepremičninskem poslu za cikle, saj se trendi spreminjajo približno vsakih sedem do osem let. Ob tem omenimo, da vstop v schengen še ni dokončen. Končna odločitev bo znana v prihodnjem mesecu, trenutno pa ji ostro nasprotuje Avstrija.
