Po vikend v Trst? Za ugodna stanovanja Slovenci ponavadi prepočasni

"V Trstu je zelo dinamičen nepremičninski trg. Poceni stanovanja se hitro prodajo, večinoma pa so slovenski kupci prepočasni, da bi sklenili ugoden posel," pravi Matjaž Dodič iz Parenzana nepremičnin. V zadnjih letih se je povečalo povpraševanje, tako s strani Italijanov kot tujcev, pravijo nepremičninski agenti, kar se pozna tudi pri cenah. "Te so zelo raznolike, trg je precej drugačen od slovenskega," opozarja Dodič, pri čemer ima v mislih tudi davčni vidik.

Po Dodičevih izkušnjah je povpraševanja slovenskih kupcev v zadnjih letih vse več; predvsem je naraslo, ko se je začelo govoriti o ugodnih stanovanjih v Trstih. "Klicev je veliko, a je manj realnega povpraševanja. Realizira se precej manj kupoprodaj," pravi Dodič. O Trstu kot alternativi hrvaški Istri se je veliko govorilo predvsem zaradi nižjih cen, tudi v primerjavi z Ljubljano. 

Cene zelo različne, a občutno nižje kot v Ljubljani

Po besedah nepremičninskih agentov se cene za kvadratni meter tako rabljenih kot novih stanovanj gibljejo od tisoč do tri tisoč evrov. "Povprečna cena stanovanja v Trstu ne glede na lokacijo je okrog dva tisoč evrov na kvadrat," pravi Mateja Funtek Derča iz LOOX nepremičnin; kot dodaja Dodič, je razpon precej večji, kot ga poznamo pri nas. 

"Potem pa so tudi cenejše nepremičnine, ki stanejo tudi manj kot tisoč evrov za kvadrat, a so potrebne obnove," pravi Dodič. Da je ponudbe veliko, ugotavlja tudi Funtek Derča, vprašanje pa je, izpostavlja, kakšna je kvaliteta. "Pred nakupom se mora stranka informirati, kakšna je kvaliteta gradnje. Glede na to, da so hiše v centru mesta stare tudi sto let, je treba načrtovati tudi strošek adaptacije, ki je v Italiji zelo visok," poudarja sogovornica.

Na drugi strani pa tržaški nepremičninski trg ponuja tudi elitna stanovanja in vile, katerih cene so lahko celo višje kot v Ljubljani. "Na splošno so sicer cene zrasle manj kot pri nas in se že umirjajo, čeprav rast ni bila tako divja kot pri nas," pravi Dodič.

Nakupi brez kredita

Po besedah Dodiča gre v 99 odstotkih primerov za nakupe brez kredita. "Težava je v tem, da če stranka želi najeti kredit, bi morala pri slovenski banki zastaviti slovensko nepremičnino, ker banke ne dajejo hipotek na nepremičnine v Trstu," je pojasnil Dodič. Nekoliko drugače je v Istri, kjer so po njegovih besedah določene slovenske banke že pripravljene vpisati hipoteko. Na drugi strani pa je postopek še bolj zapleten, če želi tujec najeti stanovanjski kredit pri italijanski banki. 

"Slovenski državljani so previdnejši pri nakupu nepremičnin zaradi trenutne situacije na trgu in višanja cen financiranja. Kupci prihajajo z različnih trgov, največ je Avstrijcev in Nemcev," opaža Funtek Derča. "V zadnjih letih se je v Trstu povečalo zanimanje za nakup nepremičnin, saj se mesto postopoma spreminja v pomemben turistični center in poslovno vozlišče," opaža Funtek Derča, kar se odraža v rasti cen nepremičnin, ki so v nekaterih delih mesta že visoke.

Po izkušnjah Vanje Svara iz nepremičninske agencije Borea immobiliare so cene najvišje v Portopiccolu. "Kupci so predvsem Avstrijci, Italijani, Nemci, še prej pa so bili Rusi," našteva.

Davčne specifike italijanskega trga

Po Dodičevih besedah nizke cene privabijo tudi nepoučene investitorje. "Določeni nepoučeni kupci želijo postati nepremičninski investitorji, česar ne priporočam. Sploh ni pametno s tem začeti v tujini," poudarja Dodič. Kot pravi, ima italijanski trg določene specifike, ki Slovencem niso znane. "Določeni davki so nižji, agencije delujejo drugače, tudi stroški so različni," našteva. 

Ob tem dodaja, da Slovenci kupujejo tržaške nepremičnine kot naložbene nepremičnine ali kot vikende, ni pa še imel primera, da bi se stranka preselila v Trst. Za naložbene nepremičnine je tudi obdavčitev drugačna. Tam davek na promet z nepremičninami sestavljajo trije davki: registracijski davek (it. imposta di registro), katastarski davek (it. imposta catastale) in hipotekarni davek (it. imposta ipotecaria).

Najvišji med njimi je registracijski davek, ki za primarno nepremičnino (s stalnim prebivališčem) znaša dva odstotka od osnove. Medtem davek za naložbeno nepremičnino znaša devet odstotkov od osnove, ki je odvisna od vrednosti nepremičnine, katastrske občine in tako dalje. "V praksi je v večini primerov ta osnova nekoliko nižja od tržne cene," pojasnjuje Dodič.

Glede na slovenski trg se razlikujejo tudi provizije nepremičninskim agencijam, po Dodičevih besedah pa se temu strošku v praksi težko izognemo, saj se velika večina nepremičnin prodaja prek agencij. "Ponavadi za kupca znaša od štiri do pet tisoč evrov in 22-odstotni davek na dodano vrednost (DDV), za nepremičnine z vrednostjo nad sto tisoč evrov pa od štir do pet odstotkov vrednosti in DDV," pravi Dodič. Pozabiti pa ne smemo niti na notarske storitve in s tem povezane stroške.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar