Dohodnina: Koliko davka smo plačali na obresti za depozite

Obresti na depozite že nekaj časa vztrajajo na precej nizkih ravneh. Banke kljub višjim obrestnim meram obresti na depozite še niso bistveno prilagodile. Nizke obrestne mere so poskrbele, da se vse več ljudi odloča za naložbe, donosnejše od vlaganja depozitov pri bankah in hranilnicah. To kažejo tudi podatki Finančne uprave RS (Furs). Število zavezancev za obresti na denarne depozite v zadnjih letih vztrajno pada. Za odmerno leto 2021 je bilo zavezancev za obresti na denarne depozite le še 2.759, kar je 24 odstotkov manj kot leto pred tem in kar 65,2 odstotka manj kot v prvem koronskem letu 2020.

Zmanjšala se je tudi skupna odmerjena dohodnina iz tega naslova, in sicer za 23,1 odstotka, na 1,22 milijona evrov. "To je posledica dejstva, da se obrestne mere, po katerih se obrestujejo denarni depoziti pri bankah in hranilnicah, niso dvignile," pojasnjujejo na Fursu.

Podatki, ki so jih za Bloomberg Adria pripravili na Fursu, razkrivajo, da je zavezanec, ki je lani prijavil najvišje prihodke iz naslova obresti na denarne depozite, v letu 2021 prejel 92.579,53 evra obrestnih prihodkov. Iz naslova dohodnine za ta prihodek bo javne finance obogatil za 23.140 evrov.

To je sicer precej manj, kot so znašali najvišji zneski v prejšnjih letih. Podatki Fursa namreč kažejo, da je imel še leta 2014 zavezanec, ki je priglasil največ prihodkov iz tega naslova, 407.273,04 evra prihodkov, finančna uprava pa mu je za leto 2013 odmerila kar 101.568,26 evra dohodnine.

Še bolj kot pri obrestih na depozite padajo prilivi iz naslova obdavčenja drugih obresti. Število zavezancev se je leta 2021 v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 37,8 odstotka, na 1.092. V primerjavi z letom 2020 to predstavlja kar 50-odstotni padec. Obračunana dohodnina iz tega naslova je predlani v medletni primerjavi zdrsnila za 25,5 odstotka, na 932,1 milijona evrov.

Slovenske banke med bolj 'škrtimi'

Kot smo pisali, so slovenske banke med bolj 'škrtimi' v evroobmočju glede na višino depozitnih obrestnih mer. "Dokler imajo banke dovolj presežne likvidnosti, ne potrebujejo denarja ljudi. Ko pa tega ni, je konkurenca za depozite večja," pravi Peter Mizerit, vodja službe za upravljanje s tveganji iz Primorskih skladov. 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar