Davkarija razkriva, koliko davkov so leta 2023 plačali Slovenci

Finančna uprava (Furs) je v letnem poročilu razkrila, koliko davkov je v preteklem letu pobrala za državo, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), občine in posredno za Evropsko unijo (EU).

Skupno je Furs pobral za 22.514.980.147 evrov davkov, s čimer je za 3,8 odstotka presegel letni načrt. V primerjavi z letom 2022 je pobral za sedem odstotkov več davkov, glede na leto 2021 pa so se javnofinančni prihodki povečali za 17,2 odstotka. Poudariti je treba, da gre za davke, ki jih je Furs pobral leta 2023 za odmerno leto 2022.

Največji delež javnofinančnih prihodkov so davčni prihodki – teh je za 96,6 odstotka. Pobranih jih je bilo za 21,744 milijarde evrov, kar je 6,9 odstotka več kot leta 2022. Največji delež davčnih prihodkov so prispevki za socialno varnost (41,1 odstotka), ki so se leta 2023 povečali za 8,9 odstotka. Davki na blago in storitve so obsegali 32,3 odstotka vseh prihodkov, tretji največji vir davčnih prihodkov so davki na dohodek in dobiček. Teh je bilo 20,6 odstotka vseh davčnih prihodkov in so zrasli za 1,9 odstotka.

Davčni dolg je ob koncu leta 2023 obsegal 841,8 milijona evrov. V primerjavi s koncem leta 2022 se je zmanjšal za 54,5 milijona evrov oziroma za 6,1 odstotka. Furs opaža, da se davčni dolg znižuje vse od njegove ustanovitve.

Leta 2023 plačali manj kazni in glob

Vse vrste davčnih prihodkov so se leta 2023 povečale, najbolj pa davčni prihodki iz blaga in storitev ‒ za 9,3 odstotka. Davkov na mednarodno trgovino in transakcije oziroma carin je bilo pobranih za 23 odstotkov manj. Pri nedavčnih prihodkih so se za 32,9 odstotka povečali drugi nedavčni prihodki. Prihodki, pobrani od glob in drugih denarnih kazni, so upadli za dva odstotka, na 36,05 milijona evrov. Tudi prihodkov iz taks in pristojbin je bilo manj, za dobro petino, še kažejo podatki Fursa.

Koliko dohodnine je pobral Furs?

Furs je v letu 2023 pobral 3,22 milijarde evrov dohodnine, kar je za 8,4 odstotka več kot leta 2022. V strukturi javnofinančnih prihodkov zajema 14,3-odstotni delež. Število davčnih zavezancev še naprej raste, s čimer se veča tudi skupni znesek dohodka: v odmernem letu 2022 se je povečal za 7,8 odstotka, na 27,4 milijarde evrov. Osnova za odmero dohodnine se je povečala za 2,5 odstotka, na 13,16 milijarde evrov, povprečni znesek dohodka na zavezanca pa je bil 17.588 evrov. Povečal se je za sedem odstotkov, na kar sta vplivala dvig zneska minimalne plače ter uskladitev pokojnin, piše Furs.

Podatki še kažejo, da se je leta 2023 (odmerno leto 2022) povečalo število prejemnikov nagrad, odpravnin in solidarnostne pomoči za 5,6 odstotka, skupni dohodek pa za 6,6 odstotka. Obdavčljiv dohodek na zavezanca je zrasel za odstotek, na 2.229 evrov. Leta 2022 je 47.503 zavezancev prejelo plačilo za poslovno uspešnost. Za tega ne velja ugodnejša davčna obravnava in se zato všteva v letno davčno osnovo. To je prejelo 356.854 zavezancev (leto poprej 309.351) v povprečnem znesku 139 evrov (leto prej 131 evrov).

Katera starostna skupina ima najvišje dohodke?

Med starostnimi skupinami največ dohodkov ustvari skupina med 30 in 49 leti. Po številu zavezancev gre za največjo skupino. Dohodek je leta 2022 obsegal 11,22 milijarde evrov. Nato sledi starostna skupina nad 65 leti starosti, ki je po številu zavezancev druga največja. Skupno je dohodek znašal 5,2 milijarde evrov. Pregled dohodkov še pokaže, da so najvišje povprečne dohodke na zavezanca imeli v starostni skupini med 50 in 56 let, ta je bil 24.163 evrov. Zavezanci, stari med 30 in 49 let, sledijo s povprečnim letnim dohodkom 22.454 evrov.

Kdo plačuje največ dohodnine?

Kot smo že omenili, je 1.557.673 davčnih zavezancev ustvarilo 27,4 milijarde evrov dohodkov. Od tega jih je bilo obdavčljivih 13,16 milijarde evrov dohodkov. Po zmanjšanju osnove pred obdavčitvijo za olajšave je bila odmerjena dohodnina za leto 2022 skupaj 2,51 milijarde evrov. To je tri odstotke več kot leto prej, ko je bila 2,4 milijarde evrov. Zavezanci so razvrščeni v pet davčnih razredov, kot je razvidno iz razpredelnice:

Največ zavezancev je bilo leta 2022 uvrščenih v prvi davčni razred – z neto letno davčno osnovo do 8.755 evrov. Skupno jih je bilo 971 tisoč, kar je 62,3 odstotka vseh davčnih zavezancev. V drugem davčnem razredu, kjer se neto letni dohodek giblje med 8.755 in 25.750 evrov, se je uvrstilo 501.849 zavezancev oziroma 32,2 odstotka vseh. V druge tri davčne razrede se je uvrstilo 5,5 odstotka zavezancev.

Furs nominalno in odstotkovno največ dohodnine pobere od zavezancev v drugem davčnem razredu. Ti skupno ustvarijo največji delež celotnih dohodkov ‒ 12,45 milijarde evrov. Davčna osnova od tega je 7,23 milijarde evrov, dohodnina pa 1,23 milijarde evrov. To je slaba polovica celotne odmerjene dohodnine.

Slabih pet odstotkov zavezancev plača dvakrat več dohodnine kot večina

Sledi tretji davčni razred, ki skupno sicer ustvari precej manj dohodkov, vendar zaradi progresivne obdavčitve plača več dohodnine. Skupno ustvari 3,53 milijarde evrov dohodkov, od tega je davčna osnova 2,36 milijarde evrov, dohodnina pa obsega 571,7 milijona evrov oziroma 22,8 odstotka celotne odmerjene dohodnine. Zavezanci v tretjem davčnem razredu, v katerem jih je 4,5 odstotka, plača dvakrat več dohodnine kot prvi davčni razred, v katerem jih je 62,3 odstotka.

Tisti z najvišjimi dohodki so še bolj obdavčeni. Le 0,4 odstotka zavezancev iz najvišjega davčnega razreda je v preteklem letu plačalo 263,4 milijona evrov dohodnine. Za primerjavo: 62,3 odstotka davčnih zavezancev (iz prvega davčnega razreda) je skupno plačalo 280,9 milijona evrov dohodnine. Najvišji davčni razred bo v prihodnje plačeval znova več. Aktualna vlada, ki je vodi Robert Golob, je namreč zvišala davčno stopnjo 5. davčnega razreda s 45 na 50 odstotkov.

Povprečni dohodek davčnega zavezanca je bil najnižji v prvem davčnem razredu z 10.025 evri s povprečno dohodnino 289 evrov. V najvišjem davčnem razredu je bil povprečni letni dohodek zavezanca 167.954 evrov, dohodnina pa 48.223 evrov. Povprečni dohodek zavezanca je leta 2022 zrasel za 1.137 (6,9 odstotka) na 17.588 evrov, povprečna dohodnina slovenskega davčnega zavezanca pa za 34 evrov (2,1 odstotka) na 1.612 evrov.

Medtem ko je v odmernem letu 2021 več zavezancev napredovalo v višje davčne razrede, je leta 2023 (odmerno leto 2022) več zavezancev nazadovalo v nižjega. Znova se je povečalo število zavezancev v prvem, zmanjšalo pa v drugem in tretjem davčnem razredu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar