Z uvajanjem naprednih tehnologij v avtomobile se vedno zdi, kakor da jutrišnji dan nikoli ne nastopi. O gorivnih celicah kot množični pogonski alternativi se govori že vrsto let; v spomin je zapečena fotografija kanclerke Angele Merkel na avtomobilskem salonu v Frankfurtu s kozarcem vode, ki je pritekla iz izpuha avtomobila, gnanega z vodikom. Nemška kanclerka je svoj mandat nastopila davnega leta 2005, v finančnem srcu Nemčije pa salona ni že od leta 2019.
Poleg trenutnega hita elektrifikacije, ki jo avtomobilski svet pozna že približno toliko časa, kot je v modi motor z notranjim zgorevanjem, je eden zadnjih krikov tehnološkega napredka samodejna vožnja, podprta z umetno inteligenco (UI). V okviru Slovensko-nemškega foruma o umetni inteligenci smo o tem spregovorili s Hansom-Jörgom Vöglom, ki pri bavarskem BMW vodi oddelek za sooblikovanje strojne in programske opreme.
Poleg elektromobilnosti namreč koncerni večji del namenskih sredstev za raziskave in razvoj vlagajo v razvoj pomagal, ki naj bi v končni fazi privedla do popolnoma avtonomnega oziroma samovozečega avtomobila. Bavarci so predlani v tehnologijo avtonomne vožnje vložili dobrih 7 milijard evrov, kolos Volkswagen pa skoraj 20. Pri tem pa Jörg Vögel nekoliko presenetljivo meni, da peta stopnja popolne avtomatizacije trenutno skoraj ni uresničljiva. Do jutrišnjega dne se bomo torej še oziroma znova načakali.
Preberi še
E-avtomobili: Orodje ekonomske in orožje geopolitične prevlade
Bela hiša neuradno pripravlja novo zakonodajo za omejitev uvoza kitajskih vozil.
13.02.2024
Sedli smo za volan električnega rolls-roycea
Sesti za volan rolls-roycea je doživetje za brbončice. Britanski avtomobilski tempelj se z elektriko oddaljuje od preostalega človeštva.
12.02.2024
Doseg električnih avtov pozimi manjši tudi za polovico
Kako se s temperaturo spreminja doseg električnih avtomobilov? Preverili smo temperature v Sloveniji in izračunali, kakšen doseg lahko pričakujemo pri nas?
25.01.2024
Kako se avtomobilisti prilagajajo na krizo v Rdečem morju?
Volkswagen zaradi lekcije iz pandemije že pred tedni preusmeril ladje okoli Afrike.
22.01.2024
EU kriminalka: Kako je bruseljska birokracija pokončala 'Das Auto'
Ekonomist Mitja Kovač: Zablode zelenega prehoda z nemškim gospodarstvom vred plačujemo vsi.
06.02.2024
Obljuba avtonomne vožnje se že več let pomika v nedefinirano prihodnost, a se še ni uresničila ‒ katere so glavne težave in omejitve te tehnologije?
Menim, da je avtomatizirana vožnja maraton, ne pa tek na kratke razdalje. Kot veste, pa maraton ne dopušča bližnjic; vsaj ne, če želite imeti varna in zanesljiva vozila za samodejno vožnjo. In v Nemčiji smo že zelo zgodaj pristopili k vzpostavitvi zelo podrobnih standardov ISO, ki temeljijo na vpeljavi varnostnih načel v inženirstvu, kot je ISO 26262 Vozila ‒ funkcionalna varnost.
Te standarde pa še naprej uporabljamo tudi za umetno inteligenco in avtomatizacijo voznih funkcij, ki jih nenehno širimo. Tako smo že zelo zgodaj izdali nabor pravil o avtomatizirani vožnji, kjer je na prvem mestu prav vprašanje varnosti. Zanimivo je, da nas to pri razvoju tehnologije pravzaprav ni upočasnilo. Ravno nasprotno, omogočilo in olajšalo nam je izdelavo prvih dveh homogoliranih vozil s tretjo stopnjo avtomatizacije.
"Menim, da je avtomatizirana vožnja maraton, ne pa tek na kratke razdalje."
Kdaj bodo torej avtomobilske znamke dosegle najvišjo, peto stopnjo popolne avtomatizacije vozniške izkušnje?
Trenutno s stališča razvoja tehnologije ni realne poti razvoja, ki bi v praksi pripeljala do uveljavitve pete stopnje avtonomije. Zato na to vprašanje, če sem zelo iskren, trenutno ni mogoče odgovoriti. Takšnega načrta nima nihče, vsaj ne, da bi vedel zanj.
Bistvo BMW je vozniška izkušnja, ne nazadnje je vaš slogan Ultimate driving machine. Mar vse več vozniških pomagal v sklopu sistemov avtonomne vožnje ne zmanjšuje prvinskih občutkov v vožnji?
Pravzaprav avtonomna vožnja veliko prispeva k izkušnji vožnje na načine, ki so resnično presenetljivi. Če za primer vzameva samo najnovejšo, delno avtomatizirano funkcijo vožnje s pomočnikom za menjavo voznega pasu. Da lahko samo s pogledom v ogledalo ukažete avtomobilu, da spremeni smer, da zamenja vozni pas, to znatno prispeva k sproščeni in varni vožnji. Ta pomagala vozniku dejansko vračajo veliko nadzora, zlasti v zapletenih in dolgočasnih voznih razmerah.
S tretjo stopnjo avtonomije pa gremo korak naprej, saj smo vozniku omogočili, da ta odvrne pozornost od vožnje in počne druge stvari. Ta raven avtonomne vožnje veliko prinaša zlasti tistim, ki se dnevno vozijo na delo. Ti pridobijo veliko časa pri tovrstnih zamudnih potovanjih, zato je to z vidika udobja zelo uporabna funkcija.
"Trenutno s stališča razvoja tehnologije ni realne poti razvoja, ki bi v avtomobilizmu pripeljala do uveljavitve pete stopnje avtonomije."
Kako bo UI v prihodnosti nadgradila ali pospešila razvoj avtonomne vožnje ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni varnosti?
Prav imate, ključnega pomena je zagotavljanje ustrezne varnosti. To pomeni, da morajo biti avtomobili z višjo stopnjo avtomatizacije sposobni obvladovati zelo zapletene in raznolike, a hkrati zelo življenjske, vsakodnevne prometne situacije. Lahko so to prometne situacije, s katerimi se kot povprečni voznik v življenju ne bi nikoli srečali.
Stremimo k temu, da bi ustvarili te hipotetične situacije in ustrezno usposobili sistem, da bi obvladal raznoliko paleto scenarijev, z vremenskimi razmerami, cestnimi razmerami, zapletenostjo križišč in spremembami smeri vred.
Če želite, da se vse te situacije ustrezno obravnavajo, potrebujete prave podatke, pri tem pa si morda ne želite, da bi se te tudi dejansko zgodile. Tu gre namreč za vprašanje varnosti. Zato morate podatke ustvariti umetno in jih kombinirati s tistimi resničnimi, zabeleženimi, s čimer v naslednji fazi ustvarite odlično analitično orodje za izdelavo algoritmov UI, ki bi lahko v prihodnosti nadzorovali vozila.
Volkswagen je napovedal, da bo s prenovo golfa postal prva avtomobilska znamka, ki bo v serijsko proizvedenem modelu vgradila vmesnik UI, klepetalnik ChatGPT. Kakšne so po vašem mnenju praktične koristi tega in ali gre morda zgolj za zanimiv dodatek, ki pa ne prinaša bistvenih prednosti z vidika uporabniške izkušnje? Ali o tem razmišljate tudi pri BMW?
O povezavi s funkcijo oziroma vmesnikom (Application Programming Interface ‒ API) klepetalnika ChatGPT razmišlja vse več podjetij iz različnih panog. Vendar je težava, da čim se pojavni neka dodatna funkcija, dodaten vidik uporabe, ga kaj kmalu na svoji platformi ponudi tudi ChatGPT. Ta podjetja tako izgubijo veljaven poslovni model. Vendar ne gre samo za uporabo javno dostopnega API, saj je treba UI resnično integrirati in veliko razmišljati o tem, kakšna je dodana vrednost tega za uporabnika. Ključna bo globlja integracija v avtomobil in to trenutno počnemo pri BMW.
Če pomislite na to, kar smo pokazali na tehnološkem sejmu CES v Las Vegasu s funkcijo inteligentnega asistenta za avtomobile (Intelligent Personal Assistant), je to ena temeljnih uporab velikih jezikovnih modelov za asistenčne sisteme prihodnosti v avtomobilih, ki je varna in zanesljiva za delovanje. Uporabnik s tem dobi zanesljive informacije o izdelkih, funkcijah in storitvah BMW.
"Avtomobili z višjo stopnjo avtomatizacije morajo biti sposobni obvladovati zelo zapletene in raznolike, a hkrati zelo življenjske, vsakodnevne prometne situacije."
In kdaj konkretno lahko omenjeno funkcijo pričakujemo v serijskih beemvejih?
Šlo je za demonstracijo razvojnega modela, kar pomeni, da že zdaj verjamemo v zrelost tehnologije. Zelo smo dejavni in si prizadevamo, da bi bila ta tehnologija čim prej na voljo našim strankam.
Kitajski proizvajalci prehitevajo svoje zahodne konkurente, zlasti na področju naprednih tehnologij. Prav tako postaja Kitajska vse bolj samozadostna pri naprednih čipih, ki so bistveni za razvoj umetne inteligence. K hitremu razvoju veliko prispevajo tudi državne subvencije in ohlapna zakonodaja. Kako zaskrbljeni ste v zvezi s tem?
Ne bi rekel, da gre za težave. Gre za različne pristope, ki jih uporabljajo države pri uporabi in razvoju UI. Mislim, da se moramo osredotočiti na dobro sodelovanje z evropskimi partnerji, da bi ohranili svojo prednost. Če se bomo v Evropi na tem področju delovali preveč razdrobljeno, ne bomo dosegli ustrezne ravni mednarodne konkurenčnosti.
Obenem se je treba zavedati, da je tehnologija sredstvo za dosego cilja, ne pa sama sebi namen. Torej zares integrirana UI v naš izdelek, ki pomeni dodano uporabno vrednost za naše stranke, je tisto, k čemur stremimo. Ne gre za to, da bi bili prvi, ki bi funkcijo UI vnesli v izdelek.
Renault je s strategijo Re-Industry napovedal uporabo UI tudi drugi procesih, na primer v proizvodnji. Zapisali so, da bodo s tem stroške in čas razvoja novih avtomobilov prepolovili. Lani naj bi z ustvarjanjem metaverzuma prihranil 270 milijonov evrov, Renault pa napoveduje cenovno izenačitev z avtomobili z notranjim zgorevanjem. Ali o čem podobnem razmišljate tudi v BMW?
Težko komentiram, kaj v tem oziru počne naša konkurenca, saj nisem preverjal številk, ki jih omenjate. Toda res je, kar pravite glede uporabe UI tudi v drugih procesih, ne samo v produktu samem. UI bo imel velik vpliv na to, kako bomo razvijali avtomobile v prihodnosti. To je res odlično orodje, ki nam poenostavlja in hkrati skrajšuje razvojni proces. Lahko rečem, da smo pri BMW zelo dejavni pri raziskovanju raznovrstnih vidikov uporabe UI.