.webp){kind=icon}
Avtomobilska industrija je sredi velikih sprememb. Spreminjajo se pogon, oblika, način prodaje, podjetja pa se spreminjajo v tehnološke družbe. Kako se bo z velikimi spremembami spreminjala oblika avtomobilov, smo se pogovarjali z glavnim oblikovalcem pri BMW hrvaških korenin – Domagojem Dukcem. Mesto vodilnega oblikovalca pri BMW-ju je prevzel leta 2019. Že leta 2013 je postal vodja zunanjega dizajna. Avtomobile bavarske znamke, ki so bili oblikovani pod njegovo taktirko, na svetovnih in slovenskih cestah opazujemo že vrsto let. S prvim svinčnikom BMW-ja smo se pogovarjali o tem, kakšen vpliv ima elektrifikacija na obliko in kako bi se lahko oblika spremenila do leta 2050.
Kaj vas je navdihnilo za kariero oblikovalca avtomobilov?
Mislim, da sem bil precej nadarjen za risanje z bogato domišljijo. Začel sem risati pri štiri ali petih letih. Risal sem avtomobile, letala, ladje, vse, kar je bilo videti lepo. Nisem maral dolgočasnih stvari, da bi telovadil ali bil v šoli. Lahko bi rekel, da sem bil precej len. Ko sem izvedel, da obstaja delo, kot je oblikovalec avtomobilov, sem pri 13 letih rekel mami, da sem našel službo, s katero bi lahko služil – z risanjem avtomobilov. To je bil začetek. In potem sem iskal šolo, kjer bi lahko študiral. To je bil Pforzheim, ker so bile druge šole precej drage.
Že takrat so mi bili všeč BMW-ji. Veljalo je, da ti je bil všeč Mercedes ali BMW. Danes se vse znamke prekrivajo, v preteklosti pa so se bolj razlikovale. Ko sem začel študirati avtomobilski dizajn, je bila vedno želja oziroma sanje, da bom nekega dne postal glavni oblikovalec pri BMW-ju. In nekaj se je uresničilo. Ni bilo povsem naključje, ker seveda tega ne moreš izsiliti. Ampak sem se usmeril v to, da bi to nekega dne postalo realnost. In zdaj sem tukaj.
Avtomobilska industrija je sredi energetske tranzicije. Baterije in e-motorji močno vplivajo na obliko in dizajn avtomobilov. Katera bo po vašem mnenju naslednja velika revolucija, ki bo močno vplivala na obliko in dizajn avtomobilov? Kako bo to spremenilo današnje avtomobile?
Nima tako velikega vpliva, posebej na našo strategijo. Mi sledimo strategiji fleksibilne arhitekture in moči izbire. To pomeni, da so naši avtomobili lahko električni, v isto arhitekturo pa vgrajujemo tudi motorje na notranje zgorevanje. Kljub temu so konkurenčni. Oblike torej ne narekuje le tehnologija. To bolj ali manj definira človek, ki mora avto uporabljati. Tudi če ne bi bilo motorja, obstajajo določeni ergonomski in varnostni predpisi, ki določajo obliko, kako se morate premikati ali vstopiti v avto. Baterije ne naredijo takšne razlike. Res je, da je avto malce višji, ampak to je vse.
Ena izmed bistvenih sprememb bo avtonomna vožnja. Na neki točki avtomobili ne bodo imeli več volana. Kdaj bi se to lahko zgodilo?
Avtonomna vožnja bi lahko v smislu arhitekture imela velik vpliv. To ni nekaj, kar se nam zdi tako pomembno, odvzame pa nekaj, kar definira znamko BMW, to je užitek v vožnji. Kot podjetje se je treba odločiti, kdaj in kaj je za vas relevantno, saj vam ni treba ponuditi vsega. Toda to bo zagotovo zelo močno vplivalo na način oblikovanja avtomobilov; obstaja veliko konceptnih avtomobilov, ki vizualizirajo, kako bi to izgledalo.
Če bi kabino spremenili v dnevno sobo, bi to pomenilo peto stopnjo avtonomne vožnje, ko več ne bi imeli volana. Pri četrti stopnji še vedno imate volan, ker morate imeti nadzor. Morate sedeti v smeri ulice (vožnje). Potrebujete tudi varnostne pasove. Do četrte stopnje avti ostanejo, kot so današnji. Avto ima samo avtopilota, tako kot v letalu.
Peta stopnja pa bo robotiziran taksi. Ampak morate biti previdni, ker se na letalu in vlaku vozijo dolge razdalje v eni smer. Avto se nenadoma premika z leve proti desni. Če je povsem avtonomen, se mora odzivati na senzorje in na dogajanje v okolici. Če na primer mačka steče na cesto in na veliko drugih dejavnikov, ki so nepredvidljivi. Če ne spremljate vožnje, bi avto lahko nenadoma zavrl, vi pa bi poleteli po kabini.
Kako bo to vplivalo na oblikovalce avtomobilov? Se bo avto spremenil v sobo na kolesih?
Ne more biti tako kot v idealnem svetu, kjer sediš v velikem salonu, avtomobili pa bi samodejno vozili. V tem primeru bi lahko vozili le s hitrostjo 20 kilometrov na uro. In to trenutno počnejo robotaksiji na Kitajskem. Mislim, da vozijo največ 30 kilometrov na uro. Če ne bi sedeli v smeri vožnje, bi vas obšla slabost. Letalo in vlak ostaneta vedno mirna, avto pa se nenehno premika levo in desno. Prihodnost ne bo ravno taka, kot bi pričakovali. Vendar je različnih možnosti veliko, če nimate volana.
Bo dizajn avtomobilov manj pomemben? Kako pomembna bo oblika avtomobila, če ne bomo lastniki avtomobilov? V primeru souporabe avtomobilov me ne zanima, kakšna je oblika, koliko moči ima ali katere znamke je. Najpomembnejši sta razpoložljivost in cena. Ko se avtomobili kupujejo, so dizajn, zmogljivost in znamka veliko bolj pomembni.
Nisem prepričan. Mislim, da že zdaj 40 ali 50 odstotkov BMW-jev ni v lastništvu, ker gre za avtomobile na lizing. Morda imam drugačen estetski pristop. Ampak vidim tudi, kako dolge so vrste na letališču, ko želim najeti avto, ker se vsi prepirajo, kakšen avto bodo dobili. Torej ni, da bi se zadovoljili s tistim, kar dobijo. Tudi pri Uber-ju obstajajo različne možnosti. Uber X, Uber Green, Uber Black. Tega ne bi ponudili, če ne bi bilo povpraševanja.
To ni povezano le z lastništvom. Tudi če greste v hotel, ki ni v vaši lasti, imate še vedno določena pričakovanja. Želite sobo s pogledom na morje. Seveda, nekaterim ljudem je vseeno, toda kupci znamke BMW se zavestno odločijo plačati več, da bi imeli v lasti luksuzne izdelke. Tudi če ni lastništva, kot je na primer souporaba avtomobila, verjamem, da je tako. Vprašanje je tudi, kdo je stranka.
V svetu, kjer stranka ni posameznik, ampak recimo vlada kot mesto Singapur ali London, bi radi tudi prepovedali avtomobile. To že počnejo, avtomobilom preprečujejo vstop v mesto. Če v mestu živi veliko premožnih ljudi in želijo voziti avto, a jim to ni dovoljeno, kaj se potem zgodi? Veliko naših strank si torej želi avto, vendar ga bodo lahko vozile le, če bo vlada to dovolila. In tako naše stranke postanejo vlade. Prepričati moramo mesta in politiko, da so naši avtomobili več kot le zelo egocentrični premikajoči se objekti.
Bodo avtomobili prihodnosti podobni in dolgočasni?
Ljudje smo individualisti, vsak od nas je drugačen. Zato mislim, da se to ne bo nikoli spremenilo. Vsakdo išče načine samoizražanja. Zato ne verjamem, da bi ureditev, kot je komunizem, ali kaj podobnega, kjer je vse enako, kdaj delovala. Bilo je toliko različnih teorij o tem, da bi naredili vse enake. Nikoli ne bo delovalo. Če bi bilo tako, ne bi bilo vojn. Kot vidite, je vojn veliko. Ljudje se bodo vedno želeli izražati.
Si predstavljate, kako se bodo avtomobili spremenili do leta 2050?
Avto je nekaj, kar je za človeka pomembno, saj se lahko odpraviš, kamor hočeš. Nisi v avtobusu, nisi v letalu, ni se ti treba premikati med vnaprej izbranimi točkami. Lahko greš kamor koli. To je največja svoboda, ki jo lahko imaš pri 18 letih, ko imaš svoj avto.
BMW
Menim, da bomo leta 2050 imeli vse, kar se sliši oziroma zdi potrebno v smislu človeških potreb. Tehnologija je edina, ki nas omejuje. Kako upogniti steklo, kako narediti mehanizem odpiranja vrat. Vizije vedno prikazujejo stanje 50 let naprej. Prikazujejo nekaj, kar še ni mogoče, ker bodisi ni poslovno vzdržno, ker ni podjetja ali dobavitelja, ki bi lahko del razvil v okviru poslovnega modela. Mislim, da bo življenje vseh leta 2050 bolj udobno in preprosto.
Zdi se, da je v avtomobilih manj strasti in romantike. Kupeji, kabrioleti in limuzine se opuščajo. Se vam zdi, da je med kupci na splošno manj strasti do avtomobilov?
Če se avtomobili spreminjajo, je to zato, ker se spreminjajo ljudje. Družba se spreminja. Kot lahko vidite, je povsod manj časa za ljubezen. Vedno, ko pogledaš nazaj in gledaš lepe slike, vidiš lepe avtomobile. Toda dejansko so bili tudi takrat ekskluzivni in v manjšini. Ker je Instagram poln lepih avtomobilov, bi lahko danes naredili isto stvar. Ampak vedno bo ostala niša. Družine imajo določene potrebe. Tudi v preteklosti je bilo največ avtomobilov, na primer v Italiji, majhnih fiatov, ki so bili zelo praktični. In potem je bilo nekaj ferrarijev, ki so bili zelo romantični.
Romantika bo ostala pomembna. Morda se bolj spreminja v interakcijo ali način interakcije z izdelki. Mislim, da se nekoliko odmika od površinskosti. V preteklosti je šlo bolj za status. Imamo veliko zunanjih podjetij, ki raziskujejo, kako se spreminja družba in kako se spreminjajo vrednote. Romantika bo za ljudi ostala vedno pomembna, vendar ne navzven. Ne boste je več pokazali. Videli boste veliko romantike v načinu interakcije z avtomobilom. Prej je bil to samo merilnik, ki prikazuje hitrost. Zdaj postaja uporabniški vmesnik vedno bolj podoben zelo romantični interakciji med človekom in strojem.
Vse bolj pomembne vrednote ljudi so zdravje, dobro počutje ter varnost. Svojega bogastva nočejo preveč izražati navzven, ker je veliko ljubosumja in kriminala. Zato pravzaprav ne želijo, da se vidi, da imajo veliko denarja. Po drugi svetovni vojni, v šestdesetih in sedemdesetih letih, je bilo drugače, ko so vsi želeli pokazati, da jim je uspelo. Mislim, da se to spreminja. In tako želite imeti romantiko bolj zase in svoje prijatelje. To je tisto, kar bo ostalo.
BMW
Ali si pri oblikovanju avtomobilov pomagate z umetno inteligenco (UI)?
Za zdaj ne, ker se je pojavila nenadoma. Je zelo učinkovito orodje, za katerega morate vedeti, kako ga uporabljati. Če ga ne uporabiš pravilno, nastanejo neumnosti. Tudi če imaš violino, če ne znaš igrati, ne bo lepe glasbe. Prepoznati morate, kje lahko pomaga. UI uporabljamo za ustvarjanje različnih scenarijev. Lahko si veliko hitrejši.
Recimo, da začnete projekt in pogledate, kje vse bi lahko narediti oblikovni zasuk. Če bi ga naredili ljudje, bi vzelo precej časa. Če zaposlite UI z veliko ustreznimi informacijami, naredi stvari, ki še niso pripravljene za proizvodnjo. Je torej res uporabno orodje. Za umetnike naredi neverjetne stvari. Lahko tudi marsikaj posnemate.
Tu postane nevarno, ker ni jasno, kako lahko izdelek uporabite z vidika zakonitosti. Vse, kar naredimo, lahko uporabimo interno. UI uporablja vse znanje od vsepovsod. Tukaj so patenti in avtorske pravice. Ne morete je uporabiti za končnega kupca, lahko pa za interno uporabo.
Kaj pa projekti, na katerih delate? Kaj vas najbolj osrečuje? So to športni ali družinski avtomobili? Mogoče konceptni avtomobili? Kaj najraje oblikujete?
Konceptna vozila, seveda. Ker gre za 100-odstotno vizijo znamke in ni nobenih omejitev. Gre za čisto izražanje. To je enostavno delo, konfliktov ni. Je zelo zadovoljujoče. To je lahka naloga. Torej je vsem všeč in vsi pravijo, zakaj tega ne proizvedete? Izdelava serijskih avtomobilov ni hvaležna stvar, ker delaš samo kompromise. To morate storiti v določenem proračunu, za toliko trgov in toliko različnih okusov. Vedno je kompromis. In na koncu, nihče ni res 100-odstotno zadovoljen. Ampak tudi to je del posla. Nikoli ne moreš ugoditi vsem.
BMW
Z razstavnim avtomobilom je enostavno. Narediš modno revijo in vsi rečejo, uau, odlično. Dobro je, da to počnemo, ker je to nekaj, kar potrebujete za preživetje, pa tudi, da vsem izrazite, kaj pomeni blagovna znamka. Serijske avtomobile lahko kupite in so popolnoma zanesljivi in funkcionalni. Toda brez konceptnih avtomobilov ne bi mogli povedati celotne zgodbe.
Če pogledate nazaj, kako ocenjujete uspešnost oblike avtomobila? Recimo, da je bila zasnova enega avtomobila zelo uspešna, drugega pa ne. Kako se odločite? So to prodajne številke, je to vpliv, ki ga ustvari, ali dediščina, ki jo pušča za sabo?
Odkar sem pri BMW-ju in še preden sem se pridružil podjetju, poskušajo razviti orodje za merjenje dobrega dizajna. Sprejemati moramo odločitve glede projektov, ki lahko stanejo več milijard evrov. Če vam spodleti izdelek, bi lahko to uničilo celotno podjetje. Zato upravni odbor in menedžerji iščejo način, da bi izmerili kakovost dizajna. Do danes nismo našli rešitve, ker ta ni merljiv (smeh). Lahko bi gledali prodajne številke. Vendar če pogledamo Teslo, katere dizajn nihče pravzaprav ne mara, se prodajajo dobro. Zato prodaja ni dobro merilo, če si edini na trgu in ponujaš določen izdelek brez alternative. Obstaja veliko avtomobilov, za katere bi rekel, da so zelo dobro zasnovan izdelek, vendar se še vedno ne prodajajo dobro, ker tehnično niso tako dobri. Ali pa sploh ne gre za kakovost. Ni enostavno opredeliti, kdaj je dizajn uspešen.
Imam svojo definicijo. Mislim, da je oblika uspešna, ko ustvari določen vtis. Zakaj bi porabili čas, sredstva, onesnaževali svet, da bi naredili nekaj, kar v podobni obliki že obstaja? Ne gre za polarizacijo, treba je ustvariti vtis. Mora izražati neko dediščino. Mislim, da dober dizajn ni lep ali grd. iPhone je bil tako ikoničen, ker je bil prvi izdelek brez stikal. Je lep ali ni? Odvisno od perspektive. Saj je le črn zaslon, prazen, ni oblikovne vrednosti, ni ničesar. Bil je grd. Danes pa bi vsi rekli, da je lep. Lepota je visoko subjektivna. Lahko bi tudi rekli, da je fantastičen dizajn, saj popolnoma izstopa. Ob tem pa je pomenljiv. To je tisto, kar naredi dober dizajn.
BMW
Tudi BMW i3 ni bil avto, za katerega bi rekli, da je najlepši BMW, ampak je naredil vtis, ker je počel toliko stvari drugače. Zame je torej dober dizajn takrat, ko nekaj ali blagovna znamka ali projekt doseže, da postane relevanten v popolnoma drugačnem kontekstu, vendar ostane zelo blizu podobi blagovne znamke. Takrat lahko šele vidite, kako se odreže skozi čas in kakšen vpliv ima na družbo. To lahko vidite tudi, ko nekaj naredite in nenadoma na Kitajskem to poskušajo kopirati. Postane referenca. Vendar to ni merljivo. To moraš storiti po lastnem prepričanju. Edino, kar kot oblikovalec veš, je, da je prihodnost nepredvidljiva. Ampak jo moramo predvideti. Kdo naj nas torej meri?
Kateri je vaš najljubši avto, ki ste ga oblikovali?
(daljša tišina) Težko vprašanje. Ne morem odgovoriti, ker bi to pomenilo, da imam en avto raje kot drugega. Pa to ni res. Kot da bi vam povedal, katerega otroka imam najraje. Vsi so drugačni, imajo svoje slabe in dobre strani, vsi so različni. Recimo, da so mi všeč vse barve belega spektra.
