Ko bodo prašiči leteli ali kaj o kitajskem gospodarstvu vedo povedati svinje?

Med podatki, ki jih v svet še sporočajo kitajski državni statistiki, je tudi tisti o inflaciji. Čeravno tudi ta osrednji ekonomski kazalec po nazadnje objavljenih podatkih pri avtokratični politični oblasti v Pekingu verjetno vzbuja skomine po cenzuri. Indeks življenjski potrebščin je namreč v četrtek pokazal, da je drugo največje gospodarstvo sveta po nekaj mesecih komajda zaznavne inflacije znova zapadlo v območje deflacije.

Omenjeni indeks je nazadnje z - 0,2 odstotka zašel v negativni teritorij, pri čemer velja izpostaviti zaskrbljujoče dejstvo, da je k padanju cen najbolj pripomogla svinjina. Osupljiva, kar 30-odstotna, pocenitev te osrednje prehranske sestavine tamkajšnjega prebivalstva je namreč karseda reprezentativen kazalec - presihajočega - potrošniškega razpoloženja na Kitajskem.

Zakaj svinje skrbijo Xi Jinpinga?

Orjaška azijska država se pač ponaša z največjo prirejo svinj, pa tudi največjo porabo svinjine. Glede na to, da je ta pri zadnjem merjenju zabeležila krepak padec cen in s seboj s pečine pognala tudi inflacijo, je moč sklepati, da se nad gospodarskimi načrti Pekinga pred kritično praznično nakupovalno sezono zgrinjajo temni oblaki.

"Boj proti vztrajni deflaciji ob šibkem povpraševanju na notranjem trgu ostaja izziv za arhitekte kitajske politike. Potrebna bo ustrezna kombinacija politik in dodatnih podpornih ukrepov, da bi preprečili, da bi se ohlajanje inflacije stopnjevalo, saj bi to dodatno ogrozilo zaupanje podjetij in zmanjšalo porabo gospodinjstev," je izzive pred kitajskim gospodarstvom in potrošniki za Bloomberg povzel Bruce Pang, glavni ekonomist za kitajski trg pri podjetju Jones Lang LaSalle.

Gre za težavno domačo nalogo, ki v prihodnje čaka kitajskega predsednika Xi Jinpinga na poti preusmerjanja rasti z opustošenega nepremičninskega trga in s trgovinskimi sankcijami obremenjene mednarodne trgovine na domačo potrošnjo, utemeljeno na trgovini s produkti visoke tehnologije (biotehnologija, električni avtomobili, baterije, polprevodniki ipd.).

 

 

Zanašanje na moč notranjega trga v vlogi glavnega pogona kitajske gospodarske rasti v praksi predstavlja nadvse zahtevno nalogo, saj država navkljub uresničevanju osnovnih ciljev partijske ekonomske politike doslej še ni uspela ustvariti dovolj številčnega in premožnega srednjega sloja, ki je sicer nujen za načrtovan samovzdržen princip gospodarskega razvoja.

V prvih devetih mesecih se je namreč prodaja na drobno - tudi na račun padca povpraševanja po svinjskem mesu - v primerjavi z letom prej povečala le za 6,8 odstotka, kar je pod ravnjo rasti pred pandemijo v letu 2019.

Znižano vse od oblačil do botoksa

Zato kar 40-odstotni padec cen svinjskega mesa v zadnjem letu dni tik pred začetkom potrošniške mrzlice, za katero sicer uradno velja jutrišnji dan samskih, še zdaleč ne more biti razlog za prešerno razpoloženje v vrstah partijskih odločevalcev.

Cenovna vojna med velikimi trgovci izdelkov široke potrošnje, kjer je moč najti vse od oblačil, obutve, usnjene galanterije, igrač pa do 'mani-pedi', letalskih vozovnic in pri azijski populaciji nadvse priljubljenih injekcij botoksa, se je namreč začela že konec oktobra.

Trgovci so se v želji po zasenčenju klavrnih gospodarskih novic nadeli rožnata očala in se domislili privlačnih sloganov za spodbujanje prodaje, s katerimi vabijo vse bolj skopušne potrošnike širše Azije.

Tako spletni velikan Alibaba kupce snubi s sloganom 'Dvojni 11, nizke cene vsak dan', pri čemer je številka 11 popularizirana oznaka za dan samskih in numerični zapis datuma praznika (11.11.). Spet drugi, kot je trgovina JD.com, prepričujejo s sloganom 'Zares poceni', medtem ko spletna stran Pinduoduo obljublja 'Najnižje cene za vsak dan'.

Praznik za 157 milijard dolarjev

Dan samskih je na Kitajskem in območju širše Azije običajno večtedenski nakupovalni praznik, prava hedonistična fešta, čeravno je zamisel prvotno nastala na kitajski univerzi Nanjing leta 1993, ko so si samski privoščili skromna obdarovanja.

S popularizacijo kapitalistične potrošnje, s pritiklinami kitajskega socializma jasno, je spletni trgovec Alibaba leta 2009 poskrbel, da se je skromno obdarovanje sprevrglo v začetek praznične potrošniške 'bonanze'. Trgovci so tako lani v nekaj tednih prodali za osupljivih 157 milijard dolarjev izdelkov in storitev, s čimer so bistveno presegli zahodnjaška potrošniška praznika črni petek in kibernetski ponedeljek. Da ne bo pomote – gre za primerjavo prodaje obeh praznikov skupaj.

Bloomberg Mercury

 

#Če ne kupujem, prihranim 100 odstotkov

Vendar znabiti letošnji izplen trgovcev bistveno slabši, poročajo tamkajšnji mediji, saj potrošnike skrbi neučinkovitost državnih ukrepov za krepitev gospodarstva, trdovratna brezposelnost, stagnacija nepremičninskega trga, na katerega je vezanega kar 70 odstotkov premoženja Kitajcev, obenem pa tudi trgovinsko spoprijemanje z Zahodom ter s tem v veliki meri povezana geopolitična tveganja.

Glede na raziskavo, ki jo je v torek objavila družba Bain and Company, več kot tri četrtine anketiranih kupcev na dan samskih namerava porabiti manj ali ohraniti porabo na ravni iz leta 2022.

"Moja skupna poraba je nižja kot lani," je za South China Morning Post povedala 38-letna Lola Teo iz Singapurja. "Starejša kot sem, bolj sem racionalna ... ne le zaradi cen, ampak tudi zaradi spremembe razmišljanja o tem, kaj je potrebno in pomembno," je pojasnila spreminjajoče potrošniške navade številnih potrošnikov v Aziji.

Na družabnih omrežjih kitajski uporabniki najpogosteje uporabljajo ključnika 'znižana potrošnja' in 'če ne kupujem, prihranim 100 odstotkov'.

Trgovcem s potrošniškim blagom tako ne preostane drugega kot prodajalcem svinjine. Agresivno nižanje cen je Alibabo prisilo v preko 50-odstotne popuste več kot 80 milijonov izdelkov, ki jih ta ponuja na spletnih straneh Taobao in Tmall.com.

Ameriška televizijska mreža CNN poroča, da JD.com svoje najbolje prodajane izdelke že od konca oktobra naprej ponuja za juan oziroma 14 ameriških centov. Neka klinika v Bangkoku ponuja dve injekciji botoksa za ceno ene (trg izdelkov za osebno nego na Kitajskem obsega 67 milijard dolarjev), spet drugi spletni trgovec vabi s prodajo grosističnih količin jagod goji za bagatelo.  

Če bodo nanizani prijemi privabili zadostno število kupcev, je veliko vprašanje, ki ne tare zgolj trgovcev, ampak skrbi tudi kitajsko politično vodstvo.