Nina Strajnar, Fliqa: Ostajamo v Sloveniji, a to nas drago stane

Zagonsko podjetje Fliqa iz Ljubljane je zmagovalec letošnjega tekmovanja Slovenski start:up leta. Podjetje deluje na področju naprednih finančnih tehnologij (fintech), razvija nove metode plačil in ocenjevanja strank.

Komisijo so prepričali predvsem s svojo inovativnostjo in potencialom za rast. Član komisije Rok Zorko iz Silicon Gardens meni, da ima podjetje dobre možnosti, da v prihodnosti doseže sto milijonov evrov prodaje in se približa statusu tako imenovanega samoroga, so sporočili organizatorji tekmovanja.

Dan po podelitvi nagrade smo govorili z direktorico in soustanoviteljico Nino Strajnar.

Kakšen problem rešujejo produkti vašega podjetja?

Rešujemo dva tipa težav svojih strank. Na eni strani problem trgovcev, za katere so kartična plačila predraga ali imajo z njimi druge težave. In imajo zato velik osip strank, mogoče tudi zaradi neprijazne uporabniške izkušnje. Tukaj vskočimo mi, da na zakonsko skladen način omogočimo, da lahko opravijo bodisi prejemanje plačil bodisi izvajanje plačil z bančnih računov brez vmesnega posrednika, kot sta Mastercard ali Visa.

Na primer, na spletni strani v oknu za plačilo lahko kupec izbere le gumb "Pay by bank powered by FLIQA" (plačaj z banko prek FLIQA) in izbere banko, na kateri ima odprt račun ter potrdi transakcijo. Nato se denar prenese neposredno z bančnega računa kupca na bančni račun trgovca. Pri tem ni treba izpolnjevati plačilnega naloga, kot je bilo v praksi do zdaj.

Druga linija produktov pa je namenjena ponudnikom posojil in upravljavcem premoženja, ki jim lahko v realnem času priskrbimo podatke, denimo za izdelavo kreditne ocene stranke. Na podlagi zelo svežih in kakovostnih podatkov lahko dobijo dobro sliko, kdo je stranka na drugi strani, kakšne so njene navade, in na podlagi tega priredijo produkt, pisan njim na kožo. In ta storitev je na voljo takoj.

Neke vrste ocene tveganja stranke?

Tako je, oceno tveganja ali pa oceno sposobnosti vlaganja, na primer za ponudnike investicijskih skladov.

Vaše stranke so torej trgovci, upravljavci premoženja …

Drži, tudi zavarovalnice in pošiljatelji položnic. Na primer: telekomunikacijski operater pošlje po elektronski pošti položnico in v e-pošti doda še gumb za neposredno plačilo z bančnega računa.

Kako poslujete, ste že dobičkonosni ali se financirate še iz denarja vlagateljev?

Za zdaj se še financiramo z denarjem iz investicije, smo pa že začeli ustvarjati prihodke. Postopek traja nekoliko dlje, ker smo vezani na pridobitev licence Banke Slovenije, smo v postopku njenega pridobivanja. Ker postopek v Sloveniji traja dlje, kot smo pričakovali, bomo zdaj šli na trg prek nizozemskega partnerja, ki ima ustrezne licence. V vmesnem času pa si prizadevamo, da od Banke Slovenije pridobimo lastno licenco za plačilno institucijo.  Saj ne želimo biti odvisni od drugih.

Kot investitor je v naše lastništvo stopilo podjetje SRC, verjetno ga poznate. Izkazalo se je kot zelo dober strateški vlagatelj, pomagali so nam tako z denarjem kot z resursi. Preko njih smo prišli tudi do nekaterih strank. Zdaj pa zapiramo drugi krog financiranja, ki gre počasi h koncu. Imamo različne ponudbe strateških investitorjev in sklada tveganega kapitala.

Kakšen je obseg tega kroga financiranja?

Gre za več milijonov evrov, toliko lahko povem zdaj.

Kdo so vaši lastniki? Eden je SRC, ki je, kot ste dejali, z investicijo vstopil v lastništvo?

Tako je, drugi lastniki smo soustanovitelji, vsak s svojega področja. Andrej Završnik je šef tehnologije, Miha Goriup vodi pravno pisarno, jaz pa posel in drugo. [smeh]

Dokler ne bo morebiti prišel nov investitor?

Da, bomo videli, kakšna bo lastniška struktura, ko bomo zaprli nov krog financiranja. O tem je še nekoliko prezgodaj govoriti, dokler dogovori niso končani.

Kako težko oziroma lahko je pridobiti investitorje?

V začetku delovanja smo bili osredotočeni na produkt, in ne na denar, saj nihče od nas ne izhaja iz startup okolja. Še največ izkušenj ima Andrej. Za nas je bil ta del posla najbolj tuj, saj smo bili usmerjeni v produkt.

Imeli smo nekaj sreče, da smo se v relativno zgodnji fazi povezali s SRC in si s tem zagotovili financiranje. Nato pa so se stvari lepo odvile, tudi Mastercard nas je nominiral med pet fintechov tega dela Evrope. Mogoče smo tudi zato postali zanimivi za investitorje, saj se jih je kar nekaj obrnilo na nas. Torej nismo šli po najbolj tipični poti startupa z vidika pridobivanja investicij. Iskanje novih investitorjev je odvisno tudi od tega, iz katerega konca Evrope so sogovorniki.

Vlagatelje torej iščete zunaj Slovenije?

Tako je, drugi krog  bo skoraj v celoti financiran iz tujine, čeprav je še nekoliko prezgodaj za natančnejši odgovor.

Kakšni so vaši načrti za prihodnje, kaj boste naredili z denarjem?

Najprej se nameravamo širiti znotraj EU s celotno produktno linijo. Izvesti moramo vse memorandume, ki smo jih že podpisali, in nato krepiti prodajo. V začetku prihodnjega leta želimo širiti poslovanje zunaj EU, saj imamo veliko mednarodnih strank, ki delujejo na globalnem trgu. Šli bomo torej proti vzhodu in proti zahodu. [smeh] Najprej bomo šli na območje držav naše nekdanje skupne države, nato na Bližnji vzhod. Tudi na zahodu je veliko povpraševanja. Zanimiva za nas je tudi Švica.

Vaši produkti so na trgu novost, drugi teh storitev ne ponujajo? Recimo banke?

Nismo povsem brez konkurence, večinoma so to tuji igralci. Od njih se mi razlikujemo v tem, da se nismo osredotočili zgolj na končnega uporabnika, ampak tudi na razvijalce. Tudi njih obravnavamo kot stranke. Gre namreč za kompleksne rešitve za integracijo, ki zahtevajo veliko časa. Mi pa želimo, da je naš produkt zelo preprost za integracijo.

Naš cilj je zgolj ena vrstica kode in smo mu zelo blizu. Smo praktično plug and play (priključi in uporabljaj) za uporabnike naših produktov. Za zdaj še nismo odkrili konkurenta, ki bi bil tako napreden na tem področju. Naša prednost je tudi, da dobro poznamo posebnosti svojih strank, kot so zavarovalnice, upravljalci premoženja in druge finančne institucije. Zato jim lahko produkt prilagodimo.

marko pigac

 

Kaj pomeni open banking concept, odprto bančništvo?

Odprto bančništvo se je pojavilo kot odgovor na naraščajoče zahteve potrošnikov po sodobnih bančnih storitvah. Vsi smo namreč navajeni do storitev dostopati prek aplikacij na mobilnih napravah. Evropska centralna banka je zato z regulativo naložila bankam, da vzpostavijo programske vmesnike, ki omogočajo dostop do podatkov uporabnikov in finančnih storitev. Da lahko finančna tehnološka podjetja gradimo bolj inovativne rešitve in produkte.

Ali delujete tudi na področju kriptopremoženja, omogočate plačila s kriptožetoni?

Ne, to ni naše področje. Lahko bi recimo le kakšni kriptoborzi zagotovili plačilni kanal, prek katerega bi lahko uporabniki nakazali denar na svoj račun. Sami pa na področje kripta ne vstopamo.

Kako veliko je vaše podjetje? Poslovati ste začeli leta 2020.

Tako je, leta 2020 smo ustanovili podjetje. Veliko časa smo posvetili raziskavi trga in razvoju. Zdaj nas je v ekipi nekaj več kot deset. Dokaj hitro se širimo, zaposliti nameravamo dodatne razvijalce in dodatne strokovne delavce s področja skladnosti in prodaje. V načrtu je kar velika širitev ekipe.

Za zdaj ostajate v Sloveniji?

Tako je, za zdaj ostajamo v Sloveniji, vse dejavnosti vodimo iz Slovenije, ekipa je slovenska. Čeprav slovensko okolje ni najbolj spodbudno za podjetništvo. Startupi bi si želeli nekoliko več podpore države, tudi kakšno olajšavo. Davčna politika je zelo toga, poleg tega smo dodatno obremenjeni še z davkom na finančne storitve. Slovenija je ena redkih držav, ki ga še ima. Čeprav je bil uveden kot krizni davek, ga nikoli niso ukinili. Ta davek nas spravlja v bistveno slabši položaj v primerjavi s konkurenco, ki deluje v drugih državah, kjer tega davka ni.

Smo torej v Sloveniji, na kar smo ponosni, ampak nas to kar drago stane.

O težavah zagonskih podjetij pri nagrajevanju sodelavcev smo že veliko pisali.

To je res velika težava. Kar je škoda, saj imamo v Sloveniji velik potencial in veliko znanja. Ampak marsikdo nato zbeži v tujino. Tudi mi moramo biti na trgu konkurenčni s ceno, kar je v teh razmerah težko. Res bi si želeli, da bi se kaj spremenilo. Za zdaj ostajamo optimistični in ostajamo v Sloveniji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar