Kakšen učinek bi imela legalizacija konoplje pri nas?

Nemški parlament je pred dnevi potrdil delno legalizacijo konoplje za osebno rabo. S 1. aprilom bodo lahko polnoletni posedovali manjšo količino marihuane. Zakon mora sicer potrditi še zgornji dom parlamenta, a potrditev ni obvezna. Kako je pri nas? Kakšni bi bili učinki, če bi prišlo tudi pri nas do legalizacije konoplje?

V Sloveniji je trg konoplje precej razvit, čeprav je rekreativna raba prepovedana, medtem ko je medicinska raba še vedno relativno omejena. Vlada je v začetku mandata postavila legalizacijo medicinske uporabe konoplje med prednostne naloge, vendar so reforme ostale v predalu, medtem ko trenutna zakonodaja omejuje izkoriščanje potenciala konoplje tako v industriji kot v medicini.

Ob nedavnem posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v medicini in industriji smo se pogovarjali s predstojnico Znanstveno-raziskovalnega razreda Inženirske akademije Slovenije Tamaro Lah Turnšek.

Lah Turnšek je dolga leta vodila Nacionalni inštitut za biologijo in raziskovala učinkovitost zdravljenja rakavih in drugih bolezni s konopljo. V intervjuju za Bloomberg Adria je spregovorila o priložnostih konoplje v industriji in medicini ter o stanju legalizacije te rastline v Sloveniji.

Evropski zakoniti trg za izdelke s konopljo se bo do leta 2028 podvojil. Kje vidite glavne razloge za to rast?

Konoplja je vsestranska rastlina. Uporablja se predvsem v medicini, kjer je še vedno potrebno narediti veliko raziskav in razvoja, preden bi se popolnoma uveljavila kot dodatna terapija. Pri industrijski rabi konoplje vidim še veliko neizkoriščenih možnosti, ki so jih v preteklosti izkoriščali, predvsem v tekstilni industriji in pri izdelavi vrvi. Danes o konoplji, njeni sestavi in možnih lastnostih, ki so skorajda neverjetne, vemo veliko več: kot anoda se na primer lahko uporablja pri baterijski tehnologiji.

V gospodarstvu žargonsko rečemo, če Nemčija kihne, Slovenija zboli. Ali je pri konoplji podobno kot v gospodarstvu? V Nemčiji rahljajo pravila v tem sektorju, bomo v Sloveniji sledili?

Močno upam. Čeprav o tem govorimo že nekaj let, je evropska direktiva še vedno nekoliko konservativna. Spremeniti je potrebno predvsem zakonodajno na evropski ravni, kjer je konoplja kategorizirana kot droga. Nemška zakonodaja je to obšla in kategorizirala konopljo kot zdravilno rastlino, ki je uporabna in neškodljiva za prebivalstvo.

Nekoč je Kraljevina Jugoslavija bila največja proizvajalka in izvoznica industrijske konoplje v Evropi. Po evropskem merilu pa ima regija Adria najboljše pogoje za gojenje te rastline. Kaj menite, da so glavni razlogi za neizkoriščanje potenciala konoplje v regiji?

Neizkoriščanje v celoti temelji na tem, da je konoplja definirana kot droga. Do prve svetovne vojne je bila cenjena v vseh mogočih segmentih: od industrije do rekreacije in medicine. Po vojni pa so Evropo preplavile številne droge, ki so jih takratne oblasti prepovedale.

Žal je med njimi pristala tudi konoplja, katere status se ni spremenil do 60. let, ko so v znanosti odkrili njene zdravilne učinke. Takrat se je znanost začela pospešeno razvijati, na čelu z izraelskim znanstvenikom Raphaelom Mechoulamom, ki je odkril kanabinoide.

V naslednjih 60 letih smo prišli na točko, ko znanost o rastlini že veliko ve – predvsem o medicinskih vidikih rabe konoplje in kako deluje na različne bolezni. Pravimo, da je konoplja čudežna rastlina, vendar tukaj ni nobenih čudežev – je znanost. Ampak to znanost zavira zakonodaja in s tem vzbuja pojmovanje, da je droga, zaradi česa se zdravniki in medicinsko osebje ne želijo ukvarjati z njo. Izobraževanje zdravnikov je ključnega pomena. Najprej je treba urediti zakonodajo, potem pa medicino.

Benjamin Beci/Fixmedia

 

Menite, da bi legalizacija medicinske uporabe konoplje in sprejetje pravnih aktov za njeno gojenje, predelavo in uporabo imelo multiplikativne učinke za slovensko gospodarstvo in znanost?

Znanost in gospodarstvo morata sodelovati, saj znanosti brez denarja ni. Pri konoplji pa govorimo o regulaciji – legalizacija pravno pomeni, da je sproščeno vse in da ni ovir. Pri regulaciji pa so ovire, ki se nanašajo na testiranje kakovosti, predvsem v medicini in pri prehrani.

Če ni vzpostavljene infrastrukture, nov zakon ne more spremeniti veliko. Dobro pripravljen zakon bo služil kot povezava med politiko, gospodarstvom, kmetijstvom in znanostjo.

V preteklosti ste opozarjali na nepripravljenost stroke za sproščanje strogih pravil, saj je konoplja še vedno prepoznana kot droga. Lahko poveste več o tem?

Takšna klasifikacija absolutno spodbuja črni trg. Črni trg je pri nas v razcvetu, saj je razširjenost uporabe konoplje v Sloveniji relativno velika. Črni trg je nevaren predvsem za bolnike, ki se ravnajo brez zdravniškega recepta in kupujejo kar kdo ponuja. Analize konoplje iz črnega trga, ki so bile narejene na Institutu Jožef Stefan, so pokazale, da se v njih nahajajo težke kovice, petrolej in toksini. Črni trg ima tudi velik vpliv na politiko in ga je zato treba izkoreniniti.

Omenili ste, da so ljudje na inštitutih, kot je NIJZ izrazito nedovzetni za razpravo o sproščanju omejitev za medicinsko uporabo konoplje. Čemu?

Na to vprašanje nimam odgovora. Na inštitutih, kot je NIJZ, so izobraženi ljudje, ki lahko bili odprti za raziskave in razvoj, vendar se nanašajo na zakonodajo, ki se ne spreminja. Tudi v zakonodajno-pravnih krogih so ljudje, ki jim trenutno stanje ustreza. Nekomu more trenutno stanje ustrezati, saj si težko predstavljam nevednost ob vseh virih informacij, ki so danes na voljo.

NIJZ se pri tem predvsem izgovarja na problem mladostnikov, ki naj bi z uživanjem konoplje prešli na uživanje drugih vrst težkih drog. Konoplja ni zasvojiva kot druge droge, statistika in raziskave pa celo kažejo, da se lahko uporablja za izhod iz trgih drog in zdravi opioidno zasvojenost.

Upam, da bomo z znanstveniki uspeli prepričati predvsem odločevalce v zdravstvu, saj je zakonodajna odločitev na tem področju v pristojnosti ministrstva za zdravje. Druga ministrstva kot sta gospodarsko in kmetijsko, preko zdravstvenega ne moreta uveljavljati drugačne zakonodaje – tukaj tiči srž problema.

Po podatkih NIJZ je slovenska javnost pri vprašanju o popolni legalizaciji konoplje tretjinsko razdeljena. Tretjina to podpira, tretjina ne, zadnja tretjina pa je pri vprašanju neodločena. Čemu takšna razdeljenost?

Slovenska javnost je razdeljena na več področjih – legalizacija konoplje ni izjema. Politiki prehajajo od enega ekstrema do drugega, vendar menim, da bosta kot v drugih državah na koncu tudi pri nas prevladala zdrava pamet in razum. Nemčija bi nam tukaj morala biti vzor.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar