Trg (legalnega) kanabisa je v Sloveniji precej dobro razvit, čeprav je rekreativna raba te rastline pri nas prepovedana, medicinska raba pa ne prav razširjena. Medtem ko kapljice ali smolo z učinkovino CBD najdemo že skoraj v vsakem gospodinjstvu (vsaj tako pravijo sogovorniki), se konoplja brez psihoaktivne sestavine THC uporablja tudi v kozmetičnih izdelkih ali pa pri gradnji hiš.
CBD ali kanabidiol je eden najbolj priljubljenih izdelkov za dobro počutje (wellness) v Evropi, industrija pa vsako leto ustvari več sto milijonov evrov prihodkov, ugotavlja raziskava o evropskem trgu CBD, ki so jo pripravili pri Prohibition Partners. Izdelki, ki vsebujejo to učinkovino, so najpogosteje terapevtski, kozmetični ali prehranska dopolnila. Še en prodajni segment je sam cvet rastline, ki je namenjen kajenju, a brez psihotropnega učinka.
Slovenskih ponudnikov CBD je glede na našo populacijo precej, verjetno smo med prvimi na svetu, je za Bloomberg Adria dejala Petra Marinko, ustanoviteljica blagovne znamke kozmetike in prehranskih dopolnil Nabie. "To jemljem kot dobro stvar, ker gre v osnovi za informiranje ljudi. Ljudje si zaslužijo dostop do teh stvari. Bi bilo pa treba regulirati trg, ker se na njem pojavljajo tudi slabe stvari."
Preberi še
Industrija kanabisa: Legalizacija v Nemčiji kot model za Slovenijo?
Vlada bo uredila področje medicinske uporabe, rekreativna v Sloveniji še daleč.
15.09.2023
ICBC
Podjetjem, s katerimi smo govorili, zlasti od pandemije rastejo prihodki. Pri Nabie so prav leta 2020 prihodki precej poskočili, ker so takrat v proizvodnji prehranskih dopolnil zaradi velikega povpraševanja prodali veliko vitaminov, ki niso vsebovali CBD oziroma kanabisa, je pojasnila Marinko.
Večina teh izdelkov se prodaja v trgovinah brez recepta, v državah, kot sta Češka in Danska, pa konoplja s CBD ali konoplja z mešanico CBD in THC pomeni tudi večino predpisane medicinske konoplje, še ugotavlja raziskava.
Vzponi in padci
Mrzlica za smolami, kapljicami, oljem in balzami za kožo, ki vsebujejo konopljin CBD, se je pri nas začela pred štirimi ali petimi leti, pravi Luka Freyer, ustanovitelj podjetja Manitu, ki v svoji spletni trgovini ponuja izdelke CBD, od vršičkov konoplje do vnaprej zvitih cigaret in prehranskih izdelkov.
"Takrat je bilo v Sloveniji vsaj 50 startupov. Veliko ljudi je šlo v posel iz kmetovanja, ker so pridelovali konopljo in niso bilo zadovoljni z izkupičkom, zato so zraven izdelali še kapljice in podobne izdelke. Na drugi strani je bilo kar nekaj mladih podjetnikov, ki so videli priložnost in začeli manjšo proizvodnjo, nekaj pa tudi bolj prekaljenih podjetnikov, ki so hitro rasli in dosegli tudi tržne deleže v Evropi," je pojasnil.
Po dveh, treh letih se je trg zasičil. O CBD smo lahko slišali povsod: v časopisih, na televiziji, ljubljanski mestni avtobusi so bili obarvani zeleno z blagovnimi znamkami izdelkov CBD. "Zdi se mi, da ni več slovenskega gospodinjstva, ki ne bi imelo kapljic CBD v omarici z zdravili," pravi Freyer. Z umiritvijo evforije so imela tudi podjetja v sektorju manj trga in več stroškov, zato so številna nehala poslovati.
Industrija je v obdobju konsolidacije, regulacije pa še vedno ni, dodaja Freyer. Dovoljena meja vsebnosti THC v rastlini kanabisa je od začetka letošnjega leta 0,3 odstotka, potem ko je evropski parlament oktobra 2020 dvignil mejo z 0,2 odstotka.
Razpršitev
Trg kanabisa poleg izdelkov za terapevtske namene, kot so olja in smole CBD, zasičenost ponudbe rešuje z razpršitvijo in širitvijo v nove sektorje. "Zdravstveni segment je popolnoma pokrit. Večina onkoloških bolnikov kupi konopljo na črnem trgu, kjer je lahko dostopna in poceni, CBD pa lahko najdete v vseh kozmetičnih trgovinah in spletnih straneh," pravi Freyer.
Nova tržna niša za Manitu je rekreativni kanabis za vsakodnevno uporabo s kanabinoidom HHC. Ta ima potencialno širok krog kupcev, saj večina uporabnikov konoplje to uporablja prav v rekreativne namene. "Predvsem mladi iščejo alternative za izdelke, kot so uparjevalniki (vejpi), vnaprej zvite cigarete (pre-rolls), skratka konoplja, ki jo lahko kadijo ali jedo."
HHC je po besedah Freyerja bolj varen nadomestek za THC, saj gre za psihoaktivno substanco, a približno pol manj potentno kot THC. Tudi nove kanabinoide, kot je HHC, bi bilo po Freyerjevem mnenju treba regulirati.
Nabie s svojo linijo kozmetičnih izdelkov in prehranskih dopolnil CBD poudarja preglednost glede vsebovanih snovi v kozmetiki in prehranskih dopolnilih, zato Marinko vztraja pri analizah vseh izdelkov. "Testiramo vse vhodne surovine, hkrati pa tudi vsak izdelek testiramo za vsebnost kanabinoidov za vse stranke, ki to uporabljajo v terapevtske namene. Običajno teh podatkov na embalaži ni," pravi Marinko.
Direktor podjetja CoGreen Primož Zorec pa verjame, da je "konoplja material prihodnosti za gradnjo". Uporablja se za tako imenovani konopljin beton, ki po Zorčevih besedah dobro vpliva na dihalni sistem, uravnava vlago, je dober hrupni in toplotni izolator, material je tudi protipožaren. "Mnogo dobrih lastnosti, težava pa je v tem, da temeljnih regulativ za naravne materiale, ki funkcionirajo drugače od sintetičnih, ni," pravi.
Obenem uporaba konoplje kot gradbenega materiala zmanjša ogljični odtis sicer okolju neprijazne gradbene industrije, zato Zorec upa, da bodo z zelenim prehodom deležni več podpore.
Uvoz in izvoz
"Slovenski trg CBD je premajhen za slovenska podjetja. Je pa krasno izhodišče za testiranje trga, saj je slovenski kupec zelo nezaupljiv," pravi Marinko.
Zaradi majhnosti slovenskega trga ta podjetja pogosto večino prihodkov ustvarijo z izvozom; za pri Nabie pomeni okoli 70 odstotkov prodaje, pravi Marinko, pri Manituju pa po Freyerjevih besedah kar 95 odstotkov. Izvozni trgi za obe podjetji so predvsem države Evropske unije.
CoGreen za zdaj posluje v Sloveniji, "naš srednjeročni in dolgoročni cilj pa je priti na tuje trge," pravi Zorec.
Manitu se pri izvozu srečuje s težavami, saj imajo nekatere sosednje države – Avstrija in Madžarska – strožje predpise glede izdelkov s CBD ali HHC.
"Če gre pošiljka na Madžarsko, ki ima ničelno toleranco do vseh konopljinih izdelkov, se špediterski tovornjak tam ustavi in zasežejo vse pakete. Čeprav imajo manj kot 0,2 odstotka vsebnosti THC, vsak kanabis razumejo kot drogo," pojasni Freyer.
Avstrija pa je prepovedala HHC, zato takšnih izdelkov ni mogoče tja ne pošiljati ne prepeljati čez državo, še doda.
Nabie izvozi večino kozmetike in prehranskih dopolnil, toda uvozi glavno vhodno surovino – konopljo. Morali so uvažati konopljo iz tujine, "saj v Sloveniji nismo našli dovolj čiste zemlje za pridelavo konoplje. Čeprav je imela bio certifikate, je vsebovala težke kovine," je dejala Marinko.
Kaj bi pomenila legalizacija?
Novembra 2020 je Evropsko sodišče odločilo, da se CBD po zakonu EU ne more obravnavati kot prepovedana substanca, kar se že uporablja kot precedenčna sodba na nacionalnih sodiščih v Franciji in Nemčiji.
Naslednja pravna ovira za ponudnike izdelkov CBD je sprejetje teh izdelkov v evropski katalog nove hrane (Novel Food Catalogue). EU je to omogočila že leta 2019, a je prijavni postopek za izdelke drag in dolgotrajen, sredi leta 2022 pa je proces odobritve zastal, ker je Evropska agencija za standarde v hrani (EFSA) zahtevala več podatkov o varnosti CBD za človeško uporabo.
Bloomberg
Povsod, kjer je CBD legaliziran, bodo številni potrošniki prešli z uporabe nereguliranih izdelkov z visoko vsebnostjo THC na regulirane izdelke CBD, ocenjujejo pri Prohibition Partners. Ko pa bo temu sledila legalizacija konoplje za odrasle, je verjetno, da bodo številni uporabniki 'lažje' konoplje prešli na kupovanje konoplje za odrasle, torej z vsebnostjo THC. "Predvidevamo, da bo trg za CBD-cvet zagotovo vzdržal za tiste potrošnike, ki imajo raje učinke CBD kot visoko vsebnost THC, ali za tiste, ki želijo vključiti CBD-cvet v svoje izdelke z visoko vsebnostjo THC, da uravnotežijo vnos THC ali nadomestijo tobak v svojih cigaretah," piše v evropskem poročilu o trgu CBD.
Da legalizacija rekreativne rabe ne bi pomenila večjih zaslužkov za ponudnike izdelkov CBD, meni tudi Marinko, ki pri tem pokaže na Kanado, kjer CBD po legalizaciji ni doživel velikega razmaha.
"Legalizacija na naše poslovanje neposredno ne bi vplivala, saj bi to zadevalo specifična področja medicine, farmacije in kozmetike, pravi tudi Zorec. "Bi pa vplivala posredno: z legalizacijo bi se začelo saditi več konoplje, s čimer bi se zagotovili odkupi, zaradi gospodarnosti bi se verjetno začela uporabljati tudi stebla rastline in se vzpostavila predelava, da ne bi šel del rastline v nič."
Poleg CBD in THC konoplja vsebuje še okoli 100 drugih sestavin, ki jim pravijo 'mali kanabinoidi', njihovi učinki pa še niso dobro raziskani.
.webp){kind=icon}
