DJ duo RotorMotor: 'Pretočne platforme so promocijsko orodje, ne vir dohodka'

"Motor je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko. Rotor pa spreminja gibanje v toploto," se predstavi trenutno najbolj vroč didžej duo v Sloveniji RotorMotor. Prijatelja Luka Lah in Nejc Pucko, ki sta stojita za tem glasbenim projektom, navdušujeta slovenske poslušalce elektronske glasbe in se pripravljata na preboj v tujino. V intervjuju za Bloomberg Adria sta povedala svojo zgodbo in spregovorila o ekonomski plati didžejanja.

Luka in Nejc sta se spoznala veliko prej, kot je RotorMotor prevzel slovensko glasbeno sceno. Nejc je pod znamko Lantern Collective oblikoval oblačila, Luka pa je ustvarjal v kamniški trap skupini Matter.

"V bistvu sem prvi vzpostavil stik," o začetkih RotorMotor pove Nejc. "Vprašal sem jih, ali bi želeli nositi moja oblačila na izdaji novega albuma. Fantje so se strinjali, kasneje pa smo skozi to povezavo postali dobri prijatelji."

Nejc je v tem času s prijateljem Galom Lesnikom ustanovil organizacijsko in produkcijsko hišo Nikola, ki se ji je kasneje kot zadnji član tria pridružil Luka. Pod okriljem Nikole sta Nejc in Gal organizirala dogodke v mariborskem klubu Wetrinsky, kamor sta povabila nastopati Luko. Takoj za njim je nastopil Nejc. Izkazalo se je, da je prav ta dogodek prevesil glasbeno tehnico: zadovoljna z nastopom in medsebojno sinergijo sta se odločila, da ne bosta glasbe vrtela več posebej, temveč da bosta ustvarila novo zgodbo, imenovano RotorMotor.

Kaj kmalu se je Nikola predstavil tudi v ljubljanskih klubih in prevzel slovensko klubsko industrijo z novimi ritmi in energijo.

Je vajin preboj na slovensko elektronsko sceno produkt zaprtja med štiri stene z mešalko in sintesajzerjem med pandemijo ali projekt, čigar korenine so že nekaj časa zakopane?

Nejc: V bistvu na meji pandemije. Prve dogodke Nikole smo organizirali pred pandemijo, zadnja je bila tik pred zaprtjem. Pandemija nama je pomagala, saj sva v tem času bila zelo produktivna in skušala čim več stvari pripraviti za čas, ko so bodo klubi ponovno odprli.

Luka: Glede na to, da se drugih stvari sploh ni dalo početi, sva imela več časa, da se posvetiva projektu. Se pa je vse zgodilo zelo organsko. RotorMotor ni zgolj produkt pandemije, imela sva le dodaten čas, ki sva ga dobro izkoristila.

Ustvarjata pod produkcijsko in organizacijsko hišo Nikola. Kaj je Nikola? Zgolj ime, pod katerim organizirata dogodke, ali je to založniška hiša?

Nejc: V osnovi je to serija dogodkov, trenutno pa skušamo predstaviti založbo, katere načrti so še v povojih.

Luka: Pri založbi imamo pet izdaj, založba sicer še ne deluje, kot bi morala, a gre v pravo smer in se počasi razvija. To je najin dolgoročni projekt, v katerega vlagava veliko časa in dela.

Kristjan Stepančič

 

Kaj so največji izzivi, s katerimi se soočata na področju produkcije in založništva?

Luka: Vse stvari, povezane z glasbo, se gibljejo v smeri digitalizacije. Za vse glasbene zadeve obstajata platformi, kot sta SoundCloud in Bandcam, ki sta sami po sebi zelo neodvisni in prek katerih kot umetnik ne moreš zaslužiti veliko. Namenjeni sta vsem didžejem, ki želijo kupiti pesmi, in ne končnim uporabnikom ter poslušalcem. Te lahko najdeš na pretočnih platformah, kot je Spotify. Vendar najina glasba ni narejena na radijski način z vokali, zato ni tako predvajana. Največja težava, s katero se tukaj soočava, je, kako biti donosen. Zaslužke, ki jih prejmeva na dogodkih, vlagava v založbo, ki je dolgotrajni projekt. Industrija dogodkov nama je že poznana.

Omenila sta, da se soočata z vprašanjem donosnosti na pretočnih platformah. Iz medijev lahko neprestano slišimo, kako nizke avtorske honorarje te platforme plačujejo ustvarjalcem. Zakaj nalagata svojo glasbo na te platforme?

Luka: Če nisi zares velik izvajalec, kar pomeni, da se tvoje pesmi predvajajo v milijonih, gledaš na te platforme kot promocijsko orodje, in ne kot na finančen vir. Dobro je tam imeti avtorsko glasbo in produkcijo, saj lahko ljudje po svetu izvedo zate in tako dobiš kakšen nastop več. V nastopih v živo je denar, sploh pri manjših izvajalcih.

Kaj bi rekla, da je vajin trg in ciljno občinstvo ter kdo je povprečen obiskovalec vajinih nastopov?

Luka: V Sloveniji je klubska publika v prehodnem življenjskem obdobju, večina obiskovalcev najinih zabav je stara med 20 in 27 let. Pri teh gre načeloma za razgledane ljudi, ki so tudi zelo pozorni do drugih, zato na najinih nastopih ne prihaja do nekih težav in pretepov. Obstaja neko medsebojno spoštovanje, delava tako na ekonomskem kot tudi na kulturnem delu tega posla in skrbiva, kakšni odnosi se vzpostavljajo.

Nejc: Skozi čas nama je uspelo podučiti publiko, da je pomembno to, da se na zabavi vsi počutijo dobrodošlo in varno.

Luka: To so ljudje, ki so a priori ambiciozni, vendar se v prostem času tudi radi zabavajo. Opazujeva pa, da se v teh treh oziroma štirih letih, ko ustvarjava, menjujejo generacije in obrazi, zato je neprestano treba nagovarjati novo publiko.

Je Slovenec zahteven poslušalec?

Nejc: Težko je posploševati, ne bi upal Slovenca opredeliti kot zahtevnega ali nezahtevnega poslušalca.

Luka: Najina prednost je predvsem to, da se večina didžejev in producentov elektronske glasbe loteva kot hobija, midva pa kot službo, kar nama pomaga bolje nagovoriti publiko.

Kakšna je konkurenca, s katero se soočata na slovenskem trgu?

Luka: Didžejski trg pri nas še ni tako konkurenčen, kot je v Nemčiji ali na Nizozemskem. Če pri nas delaš dobro, hitro razviješ mrežo stikov s klubi in drugimi kolektivi. Ti odnosi temeljijo bolj na sodelovanju kot na resni konkurenci. Občinstva so majhna in vsak ima svojo nišo, zato lahko prej kot o konkurenci spregovorim o tem, kdo so pri nas tisti, ki dobro delajo.

Pri nas imamo dogodke, ki delajo dobro v smislu kulturne in ekonomske produkcije, kot je Butik festival, ki so vrhunski v smislu kulturne produkcije, a zaslužki tu niso veliki. Potem imamo dogodke, s katerimi se cilja na množice. Bolj ali manj poznava slovenski trg, vendar nanj ne gledava kot na konkurenco v smislu klasične ekonomije.

Na kateri klubski sceni sta najprej izstopila? Kako se ljubljanska ali mariborska razlikujeta med seboj?

Luka: Mariborsko klubsko dogajanje je precej manj obremenjeno, saj se ne organizira veliko dogodkov. Tako je publika veliko bolj hvaležna in lahko bolj eksperimentiraš z glasbo. V Ljubljani je vse bolj strukturirano in obstajajo neki centri moči, kjer glasbe ne igraš neposredno za poslušalce, ampak za druge didžeje in vodje klubov. V Mariboru se počutiva bolje, saj se nama s temi stvarmi tam ni treba obremenjevati.

Nejc: Ko smo z Nikolo začeli organizirati dogodke v Mariboru, so nas ljudje iz Ljubljane prihajali poslušat, saj so pogrešali sproščenost, ki je v Ljubljani ni. Nam je cilj zabava in da se imajo poslušalci dobro.

Didžejevski trg je izjemo zasičen pri nas. Kje menita, da sta našla svojo nišo in postala priljubljena do te mere, da tudi drugi didžeji vrtijo vajino glasbo?

Luka: V najinem pristopu, saj sva se odločila, da bova v to zgodbo šla all-in ('vse ali nič'). To je najina služba, z glasbo se ukvarjava cele dneve in nama pomeni glavni vir prihodka. Od začetka sva se lotila celotnega projekta na profesionalen način: imava fotografiranjo, linijo oblačil in organizirava več serijskih dogodkov po različnih klubih. Zaradi tega tako izstopava in lahko delava presežke, saj se velika večina ljudi z didžejanjem ukvarja za hobi. Najin pristop je izrazito bendovski, kar pa ni ustaljena praksa v Sloveniji.

Nastopila sta na festivalih in klubih po Sloveniji ter tudi na tujem. Vaju bomo v prihodnosti videli na več takšnih dogodkih po tujini? Imata kakšno strategijo oziroma načrte glede večjega preboja na tujem?

Nejc: V tem letu sva v tujini že nastopila že nekajkrat; igrala sva v Parizu, Bratislavi in dvakrat na Dunaju. Počasi se prebijava na tuje trge, strateškega dela pa sva se lotila z vpeljavo tako imenovanih RotorMotor invites (povabila RotorMotor), kjer na dogodkih, ki jih organiziramo z gosti iz tujine, od njih dobiva zagotovilo, da naju pod enakimi pogoji povabijo na njihove dogodke v tujini. Po načelu teh povabil oziroma glasbenih izmenjav dobivava rezervacije v klubih v tujini, sicer pa je čim večja kvaliteta produkcije ključnega pomena, da te ljudje po svetu slišijo.

Luka: Ko te slišijo, začnejo vrteti tvoje komade, in ko ustvariš neko maso produkcije, ki jo prepoznajo založbe in agencije, ko imaš urejeno vizualno podobo in narejeno strategijo, šele potem te na neki točki kontaktirajo razni agenti in agencije, ki so povezane s klubi in festivali. Pred nama je še dolga pot, saj je didžejski trg na tujem toliko bolj zasičen kot v Sloveniji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar