Glasbeni festivali na poti okrevanja po pandemiji

Poletje je sezona glasbenih festivalov, ki v Sloveniji ponujajo raznolike vsebine, od metalskih moshpitov in "ene ljubezni" v ritmih reggaeja do koncertov simfonikov na Kongresnem trgu. A če je za obiskovalce čas pandemije in večmesečnega ždenja v stanovanjih danes le še medel in grenak spomin, je za organizatorje festivalov še vedno trajajoča disrupcija.

"Festivali imajo po pandemiji pred seboj zelo težko in dolgo pot okrevanja," nam je povedala Nika Brunet Milunovič, projektna vodja festivala MetalDays in direktorica podjetja Heartlee, ki festival organizira. Pri tem opozarja tudi na negativne učinke inflacije in dejstvo, da industrija ni bila deležna državne pomoči v času pandemije.

Glasbeni koncerti so v letu 2021, ko se je pandemija počasi in neenotno iztekala, predstavljali 18 odstotkov vseh kulturnih dogodkov v državi. Skupaj jih je bilo 2.859, medtem ko jih je bilo v letu 2019, pred nastopom pandemije dobrih štiri tisoč, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs).

Največje število organiziranih koncertov v Sloveniji spada v kategorijo zborovske in vokalne glasbe (835 v letu 2021), medtem ko največ obiskovalcev privabi rock in urbana glasba, v letu 2021 dobrih 163 tisoč.

Dvotirno okrevanje

Nekateri festivali še ne dosegajo obiska, kot so ga bili vajeni pred letom 2020, drugi pa si že v letošnji sezoni obetajo primerljivih številk.

Med bolj optimističnimi je Festival Ljubljana, ki v prestolnici ponuja tako glasbene koncerte kot tudi druge kulturne prireditve, saj je festival že v lanskem letu ustvaril več prihodkov kot odhodkov. Proračun festivala znaša okrog 4,6 milijona evrov; polovico prispeva ustanovitelj Mestna občina (MO) Ljubljana, ostalo pa sponzorji in prodaja vstopnic.

"Število obiskovalcev se sicer še ni popolnoma vrnilo na predpandemsko raven, vendar smo opazili zelo spodbudno rast," nam je povedal direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek. " Na podlagi letošnjega programa in povpraševanja po vstopnicah pa pričakujemo, da bomo predpandemsko raven števila obiskovalcev celo presegli."

Pandemija jih ni prizadela tako kot mnoge druge festivale po svetu, je še dejal Brlek. Po sprostitvi omejitev se je zanimanje za njihove dogodke "znatno povečalo," kulturno dogajanje pa je privabilo tudi veliko turistov.

STA

 

Po oceni Brunet Milunovič, ki redno sodeluje na sestankih z organizatorji ostalih evropskih glasbenih festivalov, pa ni pričakovati, da se bo vrnitev obiska na predpandemske ravni zgodila letos, "skoraj zagotovo pa lahko trdim, da tudi še ne v naslednjih nekaj letih," je dejala.

Pri kupcih vstopnic sicer opažajo spremembo demografije, saj je med obiskovalci vse več mladih, medtem ko tudi na MetalDays prevladujejo gosti iz tujine, kar organizatorji pričakujejo tudi letos. Festival, ki je letos opravil selitev iz dolgoletne lokacije v Tolminu na Velenjsko jezero, v Slovenijo po besedah organizatorke pripelje več kot osem tisoč tujcev in je s svojim konceptom 'festivalskih počitnic' "postavil Slovenijo na turistični zemljevid."

"Skoraj vsak naš obiskovalec namreč v Sloveniji ostane dlje kot samo za čas festivala in obišče tudi ostale turistične kraje," pravi Brunet Milunovič. "Po drugi strani pa nas veseli, da je število prodanih vstopnic v Sloveniji letos višje kot v preteklih letih."

STA

 

Dolga pot do dobička

Vodja festivala pojasnjuje, da je organizacija glasbenega festivala velikosti, kot je MetalDays, tek na dolge proge. Na stari lokaciji ob sotočju Soče in Tolminke je festival v zadnjih letih privabil okrog 12 tisoč oboževalcev metal glasbe.

Finančne projekcije upoštevajo čas obrata dobička (angl. profit turnover time) v obdobju približno petih let, kar pomeni, da se nekje v petih letih poslovanja in vsakoletne rasti lahko računa na dobiček pri poslovanju. "To je ob upoštevanju, da so zunanji ekonomski faktorji, inflacijski kazalci in seveda ostale stvari, na katere kot organizator nimamo vpliva – pandemija sodi v ta koš – pozitivni," pravi direktorica.

Festival reggae glasbe Overjam, ki že vrsto let poteka v Tolminu in tam ostaja, je medtem v lanski deseti izdaji ustvaril rekordne prihodke v višini slabih 490 tisoč evrov, kar je dvakrat več kot leto prej in tudi občutno več od predpandemskih zaslužkov. Zadnjih šest let, vključno s pandemskim, ko festivala ni bilo, organizator festivala sicer posluje z izgubo, kažejo podatki Ajpesa.

Izzivi organizacije: inflacija, manko podpore, pridobivanje dovoljenj

"Glavni izzivi letošnje leto pri organizaciji festivala so zagotovo cene ponudnikov storitev, s katerimi sodelujemo, ki so se brez izjeme povišale na skoraj nepredstavljive ravni, nekatere ponudbe so tudi trikrat višje kot v letu 2022," pravi Brunet Milunovič. Za kritje vseh teh višjih stroškov bi morali organizatorji dvigniti ceno festivalske vstopnice za vsaj polovico, kar je po besedah organizatorke nepredstavljivo.

"Tako da je zelo tanka linija med tem, ali bo festival uspešen in ali bo cena vstopnice za kupce še na sprejemljivi ravni. Trenutno je ta razkorak med cenami ponudnikov, s katerimi sodelujemo, in našimi vstopnicami ter ostalimi storitvami (parkirnine, itd.), zelo velik in verjetno na dolgi rok finančno nevzdržen," je dejala.

V Sloveniji je situacija še bistveno slabša kot v večini ostalih držav, še dodaja organizatorka festivala, saj industrija srečanj razen zelo splošnih in omejenih ukrepov blaženja posledic pandemije ni bila deležna nobene specifične pomoči države. "Pogoji organizacije festivalov v Sloveniji bi vsekakor lahko bili boljši, tukaj mislim predvsem na spodbude s strani države," pravi.

Vodja Festivala Ljubljana Brlek med glavne izzive šteje skladnost z administrativnimi postopki, kot je pridobivanje dovoljenj, in usklajevanje teh postopkov s pristojnimi organi, pa tudi zagotavljanje stabilnega financiranja in izvedbo učinkovite promocije festivala. Vedno je izziv tudi usklajevanje urnikov in prilagajanje na vremenske razmere, pravi.