Menedžer Zalokar: 'Vrhunec turizma zaspani Portorož in Severina na plaži'

Tudi Slovenija se lahko pohvali s številnimi dosežki v glasbeni industriji. Uspeh izven območja Balkana marsikateremu glasbeniku sicer predstavlja velik izziv, vendar tudi nekateri slovenski ustvarjalci pišejo izjemne zgodbe v tujini. Glede na to, da pri nas obstaja zanimanje za koncertne nastope, se poraja vprašanje zakaj pa k nam ne uspemo privabiti več tujih glasbenih zvezd? Prav tako, zakaj Slovenija nima večjih glasbenih festivalov? Bližnja regija se lahko pohvali z večjimi in zelo dobro obiskovanimi festivali. Kje tiči problem v Sloveniji?

O (pop)kulturni industriji v Sloveniji smo se pogovarjali s piarovcem v glasbi, stand-up komediji in teatru ter menedžerjem in programskim svetovalcem Gregorjem Zalokarjem, ki sodeluje s skupino Joker Out, pa tudi pevcema Nino Pušlar in Žanom Serčičem. Pogovor nas je popeljal tudi na stand-up sceno. Se od stand-upa da v državi dobro živeti?

Kot glasbeni piarovec imate polne roke dela s skupino Joker Out. Koliko se je povečalo povpraševanje po njihovih nastopih po Evroviziji v Liverpoolu?

Pri skupini Joker Out  sem piarovec in booking agent za tujino. Joker Out so bili lani po statistiki Eventima najbolj prodajan izvajalec v Sloveniji in so bili že pred odhodom v Liverpool eden najbolj iskanih domačih izvajalcev, kar potrjujejo tudi pol leta v naprej razprodane Stožice.

STA

 

Povpraševanje v tujini se je zelo povečalo po Liverpoolu. A se to ni zgodilo samo po sebi. Teren smo začeli načrtno pripravljati in iskati priložnosti že s tem, da smo lani jeseni izdali Demone, prvi uradni singel v srbskem jeziku, ki smo ga tudi aktivno promovirali v regiji, na istoimenskem albumu pa imamo še eno pesem v srbskem jeziku. Nekaj nastopov v regiji (festivali Beerfest Beograd, Arsenalfest Kragujevac in Sea Star Umag) smo potrdili že pred tekmovanjem Pesem Evrovizije (ESC), glavno delo pa se je začelo po njem.

Cilj na Evrovizji je bil priti v finale in v finalu pustiti čim boljši vtis. Z uvrstitvijo nismo bili zadovoljni, smo pa zadovoljni, da je Slovenija tam letos pustila odličen vtis in nad tem kar se dogaja po tem.

Se povečuje zanimanje za njihove nastope v tujini? Doslej je bilo le malo slovenskih skupin uspešnih izven Balkana.

Da, zanimanje se povečuje, kaj bomo naredili v tujini je pa še vprašanje. Prvi koraki so zelo pozitivni: dva nastopa v Dublinu sta bila razprodana, vstopnice za prihajajoče štiri nastope v Veliki Britaniji so pošle v eni uri in smo se preselili v večje dvorane, na Finskem je dva tisoč kart pošlo v osmih minutah, Oslo je šlo v eni uri, Stockholm bo razprodan ta teden, prva Tvornica v Zagrebu novembra je šla v petih urah in pol, druga v štirih dneh (skupaj tri tisoč vstopnic). Prihajajo pa še koncerti v Srbiji, na Poljskem, v Španiji, na Nizozemskem…

Predvsem si skupine v tujini želi skoraj pol milijona oboževalcev (le še četrtina je domačih), mi pa se po najboljših močeh trudimo zadostiti povpraševanju. Delo je naporno, saj smo se tega lotili neodvisno in je težje, kot če bi to za nas počela velika agencija. Delamo pa očitno dobro, saj nas kontaktirajo vedno večji igralci na trgu in bomo videli kje bodo Joker Out čez eno, dve in tri leta.

Prepričan sem, da se bodo dolgoročno dobro pozicionirali v domači regiji. Doma so že največji izvajalci generacije, za tujino pa ne znam napovedati, kaj se bo zgodilo. To je predvsem odvisno od tega kako veliki igralci v evropski in svetovni glasbeni industriji bodo prepoznali izjemnost tega benda.

Kot ste omenili je skupina hitro zapolnila ljubljanske Stožice. Glede na to, da očitno obstaja zanimanje med poslušalci za koncerte, zakaj k nam ne uspemo privabiti več tujih glasbenih zvezd?

To je kompleksno vprašanje, za pojasnilo katerega bi si moral vzeti vsaj kakšno uro časa, ki je te dni žal nimam. Bom prepustil odgovor profesionalcem, predvsem organizatorjem koncertov. Začnemo lahko z velikostjo trga, prometno povezljivostjo Slovenije, infrastrukturo, stroški organizacije, mobilnostjo Slovencev in prebivalcev okoliških držav ter tako naprej.

Na to vplivajo tudi na pogled tako banalne stvari kot je - kam grem lahko v prestolnici kaj dobrega pojest po deseti uri zvečer? Ne moreš, tudi če bi bil za zrezek pripravljen plačati sto evrov. Meni se sicer zdi, da je domači koncertni trg prej zasičen kot ne, me pa veseli, da imajo domači glasbeniki, sploh tisti, s katerimi sodelujem, polne roke dela.

V tujini opažajo, da je po koncu pandemije zanimanje za koncerte večje kot pred tem, glasbeniki lahko precej več zaračunajo za nastope. Se to opazi tudi pri nas?

Glasbeniki, s katerimi sodelujem, to so Nina Pušlar, Žan Serčič, Joker Out in drugi, so v špici domačih izvajalcev, imajo polne roke dela, njihova cena raste predvsem zato, ker so v vzponu. So se pa tudi stroški med in po pandemiji povečali.

Marko Delbello Ocepek

 

Kot piarovec delate tudi s tujimi klubi in festivali, med drugim za splitsko Ultro Europe. Zakaj v Sloveniji ni tako velikih festivalov?

S tega segmenta sem se bolj kot ne umaknil že med epidemijo. V Sloveniji smo imeli priložnost imeti tako velik festival, kot je Ultra Split. Zametkom tega se je reklo DiscoNautica, tam pa se je tudi pokazalo, da ne znamo stopiti skupaj in prepoznati potenciala takega projekta. Če sta se mu Koper in obala odrekla zaradi tega, ker so imeli strategijo pritegovanja drugačnih turistov, je to dobro. Meni se sicer zdi, da je šlo bolj za pomanjkanje vizije.

Proračun Ultre Split je bil že pred leti deset milijonov evrov, organizira ga velika marketinška agencija MPG, za njim se je postavilo mesto Split, Dalmacija, hrvaško turistično gospodarstvo in vsaj nekaj ministrov, če ne kar cela vlada, je bilo pa zanimivo opazovati kako se je Split z okolico v nekaj letih iz zaspanega prometnega vozlišča spremenil v atraktivno turistično destinacijo. Seveda se to ni zgodilo le zaradi Ultre, se je pa tudi zaradi Ultre, snemanja atraktivnih serij in filmov na zanimivih turističnih lokacijah ter celotnega spleta aktivnosti na področju promocije in prodaje turizma. Temu se reče vizija in pogum.

Pri nas je vrhunec poletnega turizma zaspani Portorož in Severina na plaži. Mimogrede, ste opazili kako malo golf igrišč je na Hrvaškem primerljivo z drugimi mediteranskimi državami – očitno so veliki glasbeni festivali za razvoj njihovega turizma bolj pomembni. In tudi ognjemet ob peti uri  zjutraj sredi mesta nikogar ne moti, ker od festivala cel teden direktno živi celo mesto s širšo regijo, posledično pa je cel svet odkril Split z zalednimi otoki. Pri nas je bila težava glasna glasba ob morju sredi poletja ob enih zjutraj.

Delate tudi s stand-up komiki. Kako dobičkonosna je ta panoga? Se lahko komiki že preživljajo samo s tem poslom?

Stand-up komike je po mojem občutku pandemija prizadela najbolj med vsemi (pop)kulturnimi ustvarjalci, kar izhaja iz tega na kakšnih mestih in na kakšen način nastopajo ter s tem povezano ekonomiko dejavnosti. V Sloveniji se da dobro živeti od stand-up komedije, so pa to zelo ustvarjalni ljudje, ki so postali nepogrešljivi v marketinških agencija, medijih in tudi v teatru. Meni je predvsem všeč kako se je spremenil odnos do njih v 15 letih: prej so bili 'vicmoharji, ki se grejo pripovedovanje šal malo za hec', zdaj je vsaj 15 do 20 komikov med najbolj izpostavljenimi ustvarjalci pri nas, brez katerih si ni mogoče predstavljati največjih medijskih in marketinških projektov.

Marko Delbello Ocepek

Se je povpraševanje po koncu pandemije po njihovih nastopih povečalo? Kateri je trenutno najbolj zaželeni slovenski stand-up komik?

Kar se mene tiče, so vsi moji varovanci polno zaposleni: Lado Bizovičar bo prvi postavil šov v Stožicah, Vid Valič je polno zaposlena zvezda odrov in televizije, Žan Papič, Gašper Bergant in Sašo Stare navdušujejo s Fantovščino, Fejmiči so eden najbolj gledanih slovenskih podkastov. Žan Papič je tudi del uspešne turneje Ićkoti, Uroš Kuzman, Aleš Novak ter Perica Jerković so vsi zelo iskani in polno zaposleni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar